V severnokorejski propagandi je pred novim, tretjim letošnjim srečanjem Kim Jong Una in Moon Jae Ina v ospredju združitvena retorika. Severnokorejski voditelj je v njej predstavljen kot gonilna sila sprave naroda, ki je bil po drugi svetovni vojni rešen izpod japonske okupacije, a ideološko in dejansko razdeljen s hladno vojno. O tem pričajo poročila tamkajšnjih medijev in tudi izjave, ki jih je agencija Reuters paberkovala med naključneži v Pjongjangu.
V tamkajšnjem živalskem vrtu je tako šestdesetletni Ri Jin Ryong, član severnokorejske delavsko-kmečke Rdeče garde, ki je imel po uspešnem sodelovanju na nedavni paradi prost dan, poročevalcu omenjene agencije dejal, da ima za Južne Korejce samo eno sporočilo: »Kako čudovito je biti v naročju našega dragega maršala Kim Jong Una.« Podpora združitvi je med Severnimi Korejci po navedbah Reutersa praktično poenotena skupaj z mnenjem, da bi lahko do nje prišlo dokaj hitro.
Tudi lani izvedena anketa med ubežniki iz Severne Koreje je pokazala, da jih združitev korejskih držav podpira kar 95 odstotkov, medtem ko so na južni strani do nje mnogo bolj skeptični. Študija seulskega državnega univerzitetnega inštituta za mirovne in združitvene študije navaja, da je za združitev le dobra polovica oziroma 53 odstotkov Južnih Korejcev. Zadržkov ostali nimajo samo zaradi stroškov združitve gospodarsko nekompatibilnih držav, pri čemer severnokorejski BDP znaša le 4,4 odstotka južnokorejskega, marveč tudi zaradi ideoloških ovir in tistih, ki jih predstavljajo mednarodne sankcije proti Pjongjangu zaradi njegovega jedrskega in raketnega programa. Ideja o »eni državi, dveh sistemih« se je porodila na prvem medkorejskem vrhu leta 2000 med Kim Jong Ilom in Kim Dae Jungom, a je vsaj za Seul že dlje časa nerealna.
Brez napovedanih pričakovanj
Južna Koreja tudi zato v ospredje tridnevnega vrha brez kakršnih koli namigov o vsebini pričakovane sklepne izjave postavlja denuklearizacijo korejskega polotoka. Vodja Moonovega urada Im Jong Seok ni želel v ničemer predvidevati rezultata vrha, je pa omenil, da bo posvečen tudi »odgovoru ZDA, ki bi oživil iskren dialog, katerega cilj so novi, mirni odnosi«. Od junijskega singapurskega srečanja Kima in ameriškega predsednika Donalda Trumpa smo namreč priče mrtvilu brez prejšnjih medsebojnih groženj Pjongjanga in Washingtona z »ognjem in besom« in tudi brez izzivanj z raketnimi poskusi. Pri tem je bolj miroljubno kot v preteklosti izzvenela tudi severnokorejska tradicionalna parada ob obletnici ustanovitve države 9. septembra.
Moona bo v Pjongjangu spremljala več kot 200-članska gospodarska delegacija s predstavniki nekaterih najuspešnejših južnokorejskih multinacionalk, kar kaže na željo po izboljšanju tudi tovrstnih odnosov med državama, ki so zamrli tako zaradi mednarodnih sankcij kot samega južnokorejskega začasnega zaprtja posebne industrijske regije Kaesong na območju Severne Koreje v začetku leta 2016 še pod vodstvom zdaj odstavljene predsednice Park Geun Hye. Za ponovno odprtje se odkrito zavzema Moon, južnokorejski mediji pa svarijo, da velja počakati do pravega napredka pri severnokorejski opustitvi jedrskega programa.
