Zaradi brexitskih negotovosti London ni več vodilna globalna denarna Meka. New York mu je odvzel vodilno finančno-poslovno vlogo, Pariz pa ga je prehitel po številu ultrabogatih, kar naj bi bili vsi tisti, ki imajo pod palcem najmanj 30 milijonov dolarjev (približno 25,6 milijona evrov). Zakaj? Predvsem zato, ker se vse več milijarderjev in drugih ultrabogatih seli iz Londona v Pariz. Ultrabogati »migranti« so seveda dobrodošli vsepovsod, najraje pa imajo davčno prijazne države.
New York prehitel London
London je zaradi brexita izgubil krono vodilnega finančno-poslovnega središča sveta, sodeč po oceni GFCI (Global Financial Centres Index), zasebnega think-tanka s sedežem v londonskem Cityju, ki je že deset let vodilna svetovna avtoriteta pri ocenjevanju 110 finančnih središč oziroma mest po svetu. New Yorku je dodelil največ, 788 točk, zadnjih osem let vodilnemu Londonu pa 786. Tretje mesto je zasedel Hongkong (783). Najbolj je na tej lestvici napredoval Frankfurt, ki je zaradi brexita letos pridobil največ novih poslov in skočil z dvajsetega na deseto mesto svetovne lestvice. Zanimivo pa je, da je Pariz kljub temu, da Francozi odkrito vabijo banke, naj se zaradi brexita iz Londona preselijo v njihovo prestolnico, napredoval eno samo mesto in je na 23. mestu svetovne lestvice.
Veliko uspešnejši so Francozi pri prepričevanju milijarderjev in »resnih« milijonarjev, naj se iz Londona in od drugod preselijo v Pariz, ki je prehitel London kot najbolj priljubljen migracijski cilj superbogatih. Brexitske negotovosti niso edini razlog za to. V Franciji so drastično znižali davke za ultrabogate, ki jih privlači tudi cvetoča francoska ekonomija. Že šesto letno poročilo o ultrabogataših ugotavlja, da se je njihovo število lani krepko povečalo – za 12,9 odstotka. Po zadnjem štetju jih je 255.810 (220.810 moških in samo 35.000 žensk). Njihovo skupno bogastvo v letu 2017 se je povečalo za 16,3 odstotka in znaša 31.000 milijard dolarjev. Astronomska nepredstavljiva vsota in ena od norosti narobe sveta, saj gre za vsega 0,003 odstotka svetovnega prebivalstva. Do leta 2022 naj bi ta posebna populacija zrasla na več kot 360.000 ljudi, njihovo pričakovano bogastvo pa na 44.300 milijard dolarjev.
V Evropi vodita Nemčija in Pariz
V Evropi največ ultrabogatašev živi v Nemčiji, kjer pa so posejani po več mestih. Ko gre za evropske prestolnice, pa največ ultrabogatašev živi v Parizu, kjer se je njihovo število povečalo za kar 17,7 odstotka. London jih še vedno privlači, a so se pomnožili za precej manj: za 10,1 odstotka. Pariz je po številu ultrabogatašev na petem mestu svetovne lestvice, London na šestem. New York je izgubil prvo mesto, prevzel mu ga je Hongkong. V tej nekdanji britanski koloniji živi okoli 10.000 ultrabogatašev, kar je 31 odstotkov več kot lani. New Yorku, ki je na drugem mestu, sledita Tokio in Los Angeles.
Sestavljalci tega poročila trdijo, da je povečanje števila ultrabogatašev in njihovega bogastva »posledica ugodnejših pogojev za ustvarjanje bogastva«. Res? Ugodnejši so samo za bogatenje najbogatejših. Gre predvsem za en ključni »pogoj«. V ZDA ga je ustvaril predsednik Trump z velikim znižanjem davkov za ultrabogataše, v Franciji pa njegov kolega Macron, nekdanji bankir, ki so ga razglasili za heroja bogatih, ko jim je letos znižal davke za skupaj 10 milijard evrov (obenem je oklestil javno porabo za 15 milijard). Samo nekaj mesecev po prihodu na oblast je tako rekoč ukinil 75-odstotni (tako imenovani) davek na bogastvo (ohranil je samo davek na bogataške nepremičnine), ki ga je uvedel njegov predhodnik Hollande. Čez noč se je število resno bogatih Francozov, ki so ga plačevali, znižalo za dve tretjini.
Tudi brexitska desnica ima velike načrte za ultrabogate po »osvoboditvi« od EU, ki menda Britanijo ovira pri še večji naklonjenosti ultrabogatim in korporacijam: vso Britanijo bi rada spremenila v veliko davčno oazo. Pa tako veliko let se že govori, da je nujno, tudi zaradi ekonomskega zdravja, zmanjšati vse večji prepad med bogatimi in vsemi drugimi.
