Kalifornijsko podjetje Brandless proizvaja in prodaja širok razpon potrošniškega blaga, od hrane, čistil za posodo in lepotnih izdelkov do kuhinjskih nožev. Ustanovitelja Tina Sharkey in Ido Leffler sta prišla do poslovne zamisli, ko sta opazovala, kako se vedenje potrošnikov v zadnjih letih spreminja in koliko velikih blagovnih znamk se bojuje za preživetje. »Lažna zgodba sodobne potrošnje, ki so jo ustvarile blagovne znamke in izdelki, umira hitro in boleče,« pravi Sharkeyjeva.
Podjetje je uradno začelo delovati julija 2017, njegovo ime – Brandless pomeni »brez blagovne znamke« – pa razkriva tudi njegovo podjetniško in poslovno filozofijo: v startupu verjamejo, da za porabnike blagovna znamka v resnici ni tako pomembna, kot v to verjamejo sami in kot so o tem prepričani tržniki. Izdelki Brandless zato načrtno niso znane blagovne znamke, ampak jih prodajajo kot izdelke brez komercialnega imena. Namesto vpadljivega logotipa in marketinških puhlic so na preprosti embalaži izdelkov odtisnjeni zgolj (generično) poimenovanje izdelka in njihove (pozitivne) lastnosti. Sharkeyjeva je prepričana, da potrošniki raje kupujejo v skladu s svojimi vrednotami in da je to vsa skrivnost čedalje večje priljubljenosti trajnostno proizvedene prehrane. V živilih brandless ni genetsko spremenjenih organizmov, več kot polovica iz njihove ponudbe je ekološko pridelana, njihova gospodinjska čistila in lepotna kozmetika ne vsebujejo škodljivih in strupenih sestavin.
Leta 2015 ustanovljeni startup iz San Francisca je še pred lanskim začetkom delovanja zbral za sanjskih 50 milijonov dolarjev tveganega kapitala. V podjetju pravijo, da lahko vsak izdelek brandless stane le tri dolarje zato, ker za njih ni treba plačevati »davka na blagovno znamko« oziroma skritih stroškov embalaže, distribucije in drugih, za tradicionalno trženje neizogibnih storitev. »Pri Brandless gre za več kot le seštevek posameznih izdelkov, ki jih prodajamo. Gre za resnično demokratizacijo tega, kar je dobro,« pravi soustanoviteljica podjetja, katerega najpomembnejše poslanstvo je, da lahko ponudi boljše stvari za sprejemljivo ceno. V prvem letu je Brandless na trgu ponudil 300 različnih izdelkov, ki jih prodaja po vsej Ameriki.
Milijon podarjenih kosil
Konec letošnjega julija, manj kot leto dni po začetku spletne trgovine izdelkov brez blagovne znamke, je Softbank, ena od najambicioznejših tehnoloških nadnacionalk (med drugim tudi pomembna lastnica delnic podjetij kot so Alibaba, Uber in WeWork), v kalifornijski startup vložila zajetnih 240 milijonov dolarjev. »Bogate izkušnje Softbanke v e-trgovini, globalnih omrežjih in dolgoročnih perspektivah nam bodo pomagale pospešiti uresničevanje našega poslanstva,« pravi Sharkeyjeva. Multimilijonska naložba bo startupu omogočila rast in napad na velikane e-trgovine, kakršen je Amazon – čeprav Sharkeyjeva Amazona ne vidi kot neposrednega tekmeca, saj, pravi, ima Brandless veliko bolj izbrano ponudbo svojih izdelkov.
Po investiciji Softbanka je ocena tržne vrednosti Brandlessa narasla na več kot 500 milijonov dolarjev. Vendar je prav tako kot tržna kapitalizacija pomembna tudi družbena odgovornost Brandlessa. Za vsako naročilo oziroma nakup na njihovi spletni strani podari podjetje en obrok hrane organizaciji Feeding America, ki upravlja več kot 200 bank hrane, prek katerih zagotavlja hrano za več kot 46 milijonov pomoči potrebnih državljanov. Člani naročniške storitve B.More, s katero si za letno članarino 36 dolarjev znižajo stroške dostave izdelkov brandless na dom, z vsakim naročilom zagotovijo za Feeding America dva obroka hrane. Doslej je Brandless poskrbel že za več kot en milijon dobrodelnih kosil. V začetku maja, ko je v San Franciscu odprl začasno (pop up) prodajalno in v njej priredil predavanja o spremembi potrošništva in drugih perečih temah, je za vsakega obiskovalca daroval 10 obrokov in za vsakega govorca 5000 obrokov hrane. Vendar pri tem ne gre le za graditev skupnosti dolgoročnih uporabnikov, niti ne le za pomoč ljudem v stiski, ampak, kot je povedala Tina Sharkey, za njihov način spodbujanja opolnomočenja skupnosti v prizadevanjih za družbene spremembe. »Gre za potrditev lastne identitete, za svobodo, da se ljudje sami opredelijo, kdo so, ne pa, da to na njih projicirata blagovna znamka in družba.«
