Od brexitskega referenduma je že dve leti in trije meseci. Veliki večini Britancev pa se zdi, da razprave sprtih politikov o tem, kako trd ali mehak naj bi bil izstop iz Evropske unije, potekajo že veliko več let. Medtem ko konservativna vlada premierke Therese May vztraja pri tem, da se brexit mora zgoditi, ker je to volja ljudstva, pa od decembra lani večina tega nenadoma poveličanega ljudstva, za katerega se vlada ne zmeni pri vseh drugih žgočih problemih v družbi, ne želi zapustiti EU. In delež Britancev, ki mislijo tako, se povečuje. Konservativna vlada vseeno hoče iz EU, vodilna opozicijska laburistična stranka pa taktizira, ker ni povsem prepričana, kaj bi ji bolj koristilo na zelo verjetnih novih predčasnih volitvah, ki jih bo brexitska zmešnjava prinesla prej ali slej: priklanjanje volji ljudstva pred dvema letoma in tremi meseci, ki temelji na referendumskem izidu, ali priklanjanje sedanji volji ljudstva, ki temelji na raziskavah javnega mnenja.
Vprašanje o vprašanju
Nekdanji laburistični poslanec Sadiq Khan, ki so ga Londončani izvolili za župana maja 2016, torej mesec in pol pred brexitskim referedumom, je včeraj v članku in intervjujih brez dlake na jeziku dejal, da obstajajo neizpodbitni dokazi za to, da bo brexit škodoval Britancem, ne oziraje se na to, kako trd ali mehak bo. Zmanjšal bo število delovnih mest in življenjsko raven ter mednarodno vlogo Britanije, trdi vplivni Khan.
S tem je povečal pritisk na laburiste, posebno njihovega levičarskega voditelja Jeremyja Corbyna v času, ko med laburisti poteka zelo intenzivna razprava o tem, ali naj se kot stranka zavzemajo za novi brexitski referendum, ki kot opcijo ponuja nadaljevanje članstva v EU. Veliko laburistov zahteva, da bi to vključili v volilni manifest.
Khan se je namreč povsem jasno zavzel za drugi referendum o brexitu. In medtem ko se veliko drugih laburističnih in preostalih politikov, ki govorijo o nujnosti drugega referendumu, izmika temu, kaj natančno bi Britance na takšnem ponovljenem referendumu vprašali, je Khan zelo direkten. Dejal je, da bi morali Britance vprašati, ali želijo zapustiti EU na podlagi doseženega brexitskega dogovora z Unijo ali ne. Če pa takšen dogovor z EU ne bo dosežen in bi konservativna vlada, ki Otočane vse bolj poskuša pripraviti na to opcijo, hotela izčlaniti Britanijo brez sporazuma, pa bi morali državljane po mnenju Khana vprašati: ali želite, da Britanija nesporazumno zapusti EU ali da v njej ostane.
Zelo jezna premierka
V parlamentu kroži že več protibrexitskih in proreferendumskih resolucij, ki zahtevajo poslansko razpravo. Toliko jih ni bilo nikoli v zgodovini. Problem Therese May je, da se še niso zaključila niti pogajanja o brexitu v njeni konservativni stranki, kaj šele pogajanja vlade z Brusljem. Desno krilo konservativne stranke in Evropska unija imata nekaj skupnega: obema niso všeč njeni brexitski predlogi. Po mnenju prvega so premehki, po mnenju druge pretrdi. Po Khanovem mnenju pa se brexitske razprave vse preveč vrtijo okoli političnih ambicij bivšega zunanjega ministra Borisa Johnsona, vse premalo pa o tem, kaj je dobro za državo.
Premierkin problem je tudi njen majavi stolček. Okoli petdeset konservativnih poslancev zelo javno pripravlja njeno rušenje. Včeraj je v intervjuju jezno dejala, da je razdražena zaradi ugibanj o svojem premierskem položaju, saj bi morali razpravljati o prihodnosti države, ne pa o njeni prihodnosti, in prvič javno, z zelo jeznim pogledom v kamero, kritizirala Johnsona. Rekla je, da je uporabil povsem neprimeren besednjak, ko je dejal, da je Mayeva s svojimi brexitskimi predlogi Britanijo opasala s samomorilskim jopičem, detonatorje pa izročila Bruslju.
