Predvideni pet in pol kilometra dolg odsek tretje razvojne osi v Novem mestu, ki sega od vzhodnega avtocestnega priključka do priključka Osredek pri Revozu, predvideva tudi gradnjo novega mostu čez Krko v Mačkovcu. Na projektnem natečaju novomeške mestne občine, Zbornice za arhitekturo in Družbe Republike Slovenije za avtoceste (Dars) je med tremi prispelimi rešitvami komisija izbrala predlog projektantskih podjetij Ponting iz Maribora in Pipenbaher inženirji iz Slovenske Bistrice.
»Kot vsaka reka ima tudi Krka svojo zgodbo,« pravi direktor podjetja Ponting Marjan Pipenbaher. »Z našo rešitvijo ne posegamo v Krko in ne rušimo bregov. Most bo videti zelo lahkotno, bo pa tudi ambientalno osvetljen, z nežno svetlobo.« Novomeščani bodo dobili dvojni most. Ob avtocestnem, 310 metrov dolgem mostu, ki poleg reke Krke prečka tudi Šmarješko cesto, bodo pešci in kolesarji dobili ločeno, 135 metrov dolgo brv sodobne minimalne konstrukcije.
Novi most ne posega v Krko in njene brežine
Komisija pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta je v skladu z varstvenimi zahtevami območja Natura 2000 prispele elaborate razvrstila tudi glede na izkoriščanje naravne kvalitete prostora. Pri tem komisija izpostavlja, da je najprimernejši prav projekt, ki ne posega neposredno v obvodni prostor ali sam vodotok, hkrati pa predvideva minimalne in oblikovno zadržane posege v naravnem okolju. Kot dodajajo na Darsu, se izbrana rešitev med vsemi najceloviteje posveča prostoru ob reki ter se programsko in oblikovno navezuje na širše območje na levem in desnem bregu. »Pod mostom ob vzhodni mestni vpadnici, to je Šmarješki cesti, ter ob obstoječi lokalni cesti prinaša tudi ureditve zelenih površin in površin za rekreacijo,« pojasnjujejo. Most je ocenjen na dobrih enajst milijonov evrov.
Po besedah predsednika uprave Darsa Tomaža Vidica naj bi še letos ali v začetku prihodnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje za omenjeni prvi del južnega kraka tretje razvojne osi. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je po njegovih besedah že v pripravi. V prvi polovici leta 2019 bi tako lahko že objavili razpis za gradnjo.
Začetek gradnje belokranjskega dela še ni znan
Celotna trasa južnega dela tretje razvojne osi je sicer razdeljena na dve fazi, vsaka pa na dve etapi. Prva faza je že omenjena štiripasovnica v Novem mestu, vključno z dober kilometer dolgo navezovalno Šentjoško cesto, in je ocenjena na 110 milijonov evrov. Kot dodaja Vidic, računajo na 40 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Druga faza je 12,4 kilometra dolg odsek od priključka Osredek do priključka Maline na drugi strani Gorjancev, vključno s predorom dolžine 2,3 kilometra ter 2,1 kilometra dolgo navezovalno cesto pri Dolah. Ocenjena je kar na 315 milijonov evrov, trenutno pa je v sklepni fazi izdelava investicijske dokumentacije, študija širših ekonomskih učinkov ter preveritev faznosti gradnje. Kdaj bi se lahko začela gradnja druge faze, je po Vidičevih besedah še prezgodaj napovedovati. Prav tako še ni padla odločitev, ali bo šlo za štiripasovnico ali pa za »polovično« hitro cesto. »Naš cilj je drugo fazo oziroma tretjo in četrto etapo začeti graditi takoj po končanju 5,5-kilometrskega novomeškega odseka,« je dejal Vidic.
Zdaj že bivši minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je sicer ob majskem obisku Novega mesta napovedal, da bi lahko za belokranjski del vključno s predorom začeli odkupovati zemljišča prihodnje leto. Potem bi lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, gradnjo pa morda začeli leta 2020 in dela končali v letu 2024.
