V Bački Topoli, šlo je za nekdanjo jugoslovansko vojsko. Delal sem v akumulatorski delavnici in tehnični službi.
Sprašujem namenoma: v svoj prvi avto ste vgradili elektromotor iz tanka. Idejo ste gotovo dobili že v vojski, kje si ga boste »sposodili«, prav tako?Res je. Tedaj v Jugoslaviji ni bilo mogoče dobiti ustreznega elektromotorja, tankovska kupola pa ga je imela. Šlo je za odslužen tank, ki je stal na vadišču.
So vas čukasto gledali, ko ste že v nekdanji skupni državi razmišljali, da bi avtomobile naredili karseda varčne?O tem, da bi morali biti avtomobili okolju prijaznejši, je takrat razmišljala moja žena, sam pa sem bolj razmišljal, kako bi kaj prihranil, saj sem bil ves čas brez denarja. Tedaj smo imeli sistem par-nepar, pomanjkanje goriva je bilo veliko, zato sem iskal idejo, kako bi shajali s čim nižjo porabo fosilnih goriv.
A pri tem se je ustavilo, kajti nikoli niste bili tako podjetni, da bi s predelavami zaslužili resen denar.Sem poslovni konservativec. Ali prevedeno: finančno poslovanje uspešnih ameriških poslovnežev, na primer Elona Muska, ki vodi podjetje Tesla, so mi tuje. Prodajati nekaj, česar nimaš. Če želiš danes finančno uspeti, moraš graditi bolj imidž kot pa dejanske izdelke in iti v finančno tveganje. Seveda lahko dobiš investitorje s tem, da jim obljubljaš gradove v oblakih. Nam je bolj kot širitev in denar pomembno, da smo neodvisni in da lahko vsakemu pogledamo v obraz brez slabe vesti. Zato tudi ne črpamo davkoplačevalskega denarja, vse projekte speljemo s svojimi ali sredstvi zasebnih naročnikov.
Povejte mi, kako je mogoče, da nekdo, ki je z električnim avtom z enim polnjenjem prevozil rekordnih 826 kilometrov, danes ni milijonar. Vse večje znamke namreč razvijajo električna vozila, vlagajo milijarde, a o takšnih dosegih lahko le sanjajo.Z velikimi znamkami se nočem pogovarjati, saj ne želim dobiti rane na želodcu ali pa prezgodaj umreti zaradi stresa. Oni ustvarjajo stresno okolje, v katerem pa ne želim delati. Če imaš dovolj, da živiš in ustvarjaš svoje sanje, ne potrebuješ več. Milijonar si nikoli nisem želel biti, denar človeka samo pokvari in ga zapelje na kriva pota. Če bi imeli na razpolago milijone, bi začeli neodgovorno vlagati, tako pa smo ves čas racionalni.
Pa so odgovorni kakšne ugledne znamke kdaj potrkali na vaša vrata, vam poslali mikavno ponudbo?Marsikdo bi v moje podjetje vložil denar. Seveda pa niso trkali proizvajalci avtomobilov, oni so preveč ponosni in čakajo, da potrkaš na njihova vrata ti. Partnerje previdno izbiramo, odkar obstaja podjetje Metro, pa nikoli nismo poslovali z izgubo ali si od banke izposodili denarja. Vem, da boste rekli, da je to konzervativno in da spada v neko drugo stoletje.
Če kot naročnik pridem k vam in rečem, predelajte mi avto, da bi imel velik doseg, kako globoko denarnico rabim?Trenutno bo s predelavo težko, saj smo z drugimi projekti tako zasedeni, da je vprašanje, če se bomo predelav sploh še lotevali. Sicer pa je za predelavo treba imeti najmanj 15.000 evrov. Menim pa, da avta ni smiselno predelati, bolje je kupiti rabljenega električnega. Predelave so smiselne samo pri tistih vozilih, ki serijsko niso naprodaj, na primer kakšni starodobniki, traktorji ali gradbeni stroji.
Ste prepričani, da znesek ni višji? Zakaj so potemtakem serijski električni avti danes tako zelo dragi?Saj rabljeni niso več dragi. Na ceno novih pa vplivajo majhne serije in želje znamk, da bi z njimi veliko zaslužile. Je pa tudi tako, da če je avto drag, se jih proda manj, zato je manj kanibalizma z njihovimi bencinskimi ali dizelsko gnanimi modeli, ki jih raje prodajajo. A cene se bodo znižale, ko bodo serije milijonske. Spomnite se prvih prenosnih telefonov, za katere je bilo treba odšteti 7500 mark, danes pa ga ob sklenitvi naročnine dobiš za en evro.
Koliko denarja bi si upali staviti, da so električni avti naša prihodnost?Na to sem stavil vse, kar imam. Prodaja narašča, podjetje Tesla je prvič v zgodovini prodalo pol milijona avtomobilov, gre za model 3, ki ga množično še ni na trgu. Proizvodnja električnih avtomobilov trenutno povpraševanja ne dohaja, saj se vsako leto številke podvojijo, tudi v Sloveniji. Zato je čakalna doba za večino električnih vozil od šest do dvanajst mesecev, se bo pa še podaljšala.
Je problem, da je največ lahke nafte v islamskem svetu in Venezueli, kjer lahko nemiri povzročijo znižanje dobav in skok cen?Saj nemiri so tam ves čas. Evropa bi morala razmišljati o tem, da nima lahke nafte, ves denar, ki ga plačujemo za nafto, pa gre v roke našim sovražnikom oziroma nasprotnikom, na primer bližnjevzhodnim državam in Rusiji. Plačujemo jih, da so ekonomsko močnejše in nam lahko še bolj grozijo.
Očitno so cene nafte prenizke, da bi države storile več, kot pa govorijo. Kdaj bo prišlo do točke preloma, ko bo liter goriva enostavno predrag?Težko je reči, ker je to politično pogojeno. Lahko se zgodi že jutri. Sirija, Irak, Iran, Savdska Arabija in Jemen so države, ki so zelo nepredvidljive in v katerih hitro lahko pride do razplamtenja kriznih žarišč. Bo pa do izčrpanja vrelcev lahke nafte prišlo šele čez dobro desetletje, nafta, ki bo tedaj na voljo, pa bo težko dosegljiva in posledično draga.
Kitajski trg je zgodba zase. Je res, da so Kitajci pred leti potrkali na vaša vrata?Res je, toda s Kitajci je dobro biti previden, pred osmimi leti sem tam delal na električnih vozilih in vem, kako razmišljajo. Gre za velik trg, na katerem pa ni demokracije, zato lahko z enim dekretom spremeniš vse. Oni so celotna mesta zaprli za bencinsko gnani promet, zato se je prodaja električnih vozil izjemno povečala. V Evropi to ni mogoče, mi veliko diskutiramo, storimo pa malo. Žal o stvareh ne odločajo zgolj strokovnjaki.
Toda onesnaženost njihovih mest je še vedno ogromna.Onesnaženost se manjša. Vedeti morate, da ima Kitajska polovico proizvodnje za ves zahodni svet. Mi smo svojo onesnaženost prestavili na Kitajsko. So pa pri prijaznosti do okolja zelo uspešni, ne smemo jih podcenjevati. Ko sem delal na Kitajskem, sem bil razočaran nad njihovimi delavci, ker so leni, neiniciativni… Lastniku podjetja sem dejal, da s takšnimi delavci v Sloveniji ne bi nikoli delal in da je naš delavec desetkrat bolj inteligenten in trikrat bolj marljiv od njegovega. Rekel mi je: na Kitajskem imamo milijardo bedakov, ki jih vodi 100 milijonov pametnih ljudi, v Evropi pa imate milijardo pametnih ljudi, ki jih vodi 100 milijonov bedakov. V Evropi najbolj nesposobni ljudje vodijo sposobne.
V Sloveniji se infrastrukturni načrti izpolnjujejo, toda prodaja električnih avtov ne dohaja napovedi. Razlog?Polnilnice so rakava rana Evrope. Ne vem sicer, ali gre za neumnost ali pa zaroto naftnega lobija. Pri večini polnilnic ne moreš plačati z denarjem ali bančno kartico, temveč s posebnimi karticami, ki pa so na voljo le v večjih mestih. Pri nas se je ravnokar odprla polnilnica na Bledu, je na krasni lokaciji. Za uporabo potrebujete Petrolovo kartico, ki pa je na Bledu ni mogoče kupiti. Kako naj potem neki tujec napolni svoj avto? Enaka je zgodba Ljubljane, kjer je veliko polnilnic, a večini domačih uporabnikov domet 300 kilometrov zadošča za vožnjo po Sloveniji in lahko polnijo tudi doma. Danes vse dobrine tega sveta dobiš z bančno kartico ali gotovino, le nekaj kilovatnih ur elektrike ne. To ubija električno mobilnost.
Vlada je zapisala strategijo, v skladu s katero po letu 2030 ne bo dovoljena prva registracija avtov, ki niso gnani električno ali hibridno in so njihovi izpusti višji od 50 gramov ogljikovega dioksida. Se vam zdi uresničljiva?To je realno, seveda pa govorimo o novih avtomobilih, ne samo električnih, ampak tudi priključnih hibridih in vozilih na CNG. Tudi zato, ker že danes vsi proizvajalci ponujajo priključne hibride, na katere se čaka nekaj manj kot na električne avte in katerih prihranek za gorivo je takoj sto evrov na mesec. Mestna središča bodo verjetno tudi pri nas zaprta za promet klasično gnanih vozil.
Pa je uredba smiselna? Proizvodnja električne energije je v Sloveniji zaradi termoelektrarn milo rečeno umazana.Iz termoelektrarn pridobivamo manjši delež, okoli 30 odstotkov, večino pa iz hidroelektrarn in jedrske elektrarne. Približno desetino uvozimo. Glede na način proizvodnje elektrike pri nas je izpust ogljikovega dioksida na kilometer petkrat nižji kot pri najboljšem bencinskem ali dizelskem motorju. Se pa seveda samo od sebe postavi vprašanje, zakaj smo postavili TEŠ 6. Je predraga, neekonomična, premoga bo kmalu zmanjkalo. Brez elektrike tudi brez TEŠ 6 ne bi ostali, električno energijo kupujemo tudi na evropski borzi, ni več tako, kot v časih Jugoslavije, ko je bilo gospodarstvo energetsko zaprto.
Ekološka kriza se poglablja, električni avti pa so kot rešitev le kapljica v morju?Zelo se poglablja, pa ne le ekološka kriza, ampak tudi družbena. Komunizma ni več, trdi kapitalizem še obstaja, pojavil se je trdi islamizem, ki pa je še bolj brezbrižen do okolja. Trenutno v Evropski uniji plujemo kot ladja brez krmarja, na nas pa je, da bomo vlade prisilili, da barko zapeljejo v pravo smer. Vlada je vedno odraz ljudstva. Pogosto pa so ljudje tudi zavedeni in nemotivirani za spremembe.
Kakšen smisel je v ekološkem privijanju avtomobilske industrije, če pa sicer vlada popoln razpad okolja?Avtomobilska industrija blefira in se v resnici otepa sprememb. Spomnite se samo goljufanja z izpusti. Gre za koncern, ki bo naredil vse, da bi imel dobiček. Ekološke katastrofe jih ne zanimajo, podobno kot to, kaj storiti z iztrošenimi delavci, ki padejo kasneje na breme države. Koncerni vodijo politiko, kar je najbolj vidno v Nemčiji. Postali so močnejši od države.
Ekološki način življenja je tisti, ki mu sledite. Je to tista prava prihodnost, da vsi z energijo delamo tako, kot delamo z denarjem, smo racionalni?Za zdaj smo v vsem neracionalni. Nisem pa privrženec tega, da bi se vrnili v preteklost, v jame, 8 milijard ljudi na tem planetu tako ne bi preživelo. Kakovost življenja moramo ohranjati na visoki ravni. Če bi danes uporabili vse, kar sodobne tehnologije ponujajo, bi bila naša pot precej bolj trajnostna ob višji kakovosti življenja. Meja seveda ni, človeška inovativnost ima še veliko rezerv.
