Test lesnih peletov: ne nasedite zavajajočim označbam o kakovostnem razredu

Kupite razred kakovosti A1 ali A2

Pelete iz teh dveh kakovostnih razredov edine priporočajo za nakup, saj zagotavljajo najbolj kakovostno in do okolja prijazno ogrevanje, zato peletov iz razreda B letos niso testirali. So pa zato kakovostni razred B določili na podlagi laboratorijskih meritev kar pri petih vzorcih, ki so sicer imeli na embalaži označen razred A2 (Duga pellet, Enerles, Pellet Natura Faš, Sava Ensa premium pelet in Trgovir energy). Razlog: bodisi previsok delež pepela bodisi premajhna mehanska obstojnost. Iz prvega kakovostnega razreda A1 je razred nižje, torej v A2, »padel« le en vzorec (N- EKO peleti). Med peleti, ki so imeli na embalaži označen razred A1, so žal našli tudi takšnega (Bioles Horizont), ki ga zaradi previsoke vsebnosti pepela niso mogli razvrstiti v nobeno kategorijo, zato je dobil končno skupno oceno 0. Pri omenjenem vzorcu so pogrešali tudi najbolj osnovne informacije, denimo certifikat in poreklo surovine.

Veliko izdelkov s certifikati

Spodbudno je, da ima veliko peletov na trgu razne certifikate, ta trend izboljšanja so sicer zaznali že lani. Letos je bilo brez kakršnega koli certifikata šest vzorcev, med tistimi s certifikatom proizvajalca jih je imelo največ mednarodni certifikat ENplus ali DINplus, trije pa so bili označeni s tržno znamko S4Q, ki označuje kakovost slovenskih proizvajalcev peletov. Gre za podporni sistem zagotavljanja kakovosti peletov, namenjen predvsem manjšim proizvajalcem, s katerim lahko ti na trgu dokazujejo, da dosegajo in vzdržujejo določeno raven kakovosti, kar povečuje zaupanje potrošnikov. Skrb vzbujajoče pa je, da je na trgu vedno več peletov, označenih le s certifikatom distributerja oziroma prodajalca. Ta je lahko zavajajoč, saj potrošnik zmotno misli, da označuje kakovost peletov – v resnici pa zgolj potrjuje, da distributer oziroma prodajalec skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih, ki nimajo certifikata proizvajalca. Na to pomanjkljivost so v Zvezi potrošnikov opozarjali že lani in še vedno menijo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči.

Največji težavi: delež pepela in mehanska obstojnost

Test peletov že vsa leta izvajajo na enak način, pri čemer kakovost pomeni 90 odstotkov ocene, ustrezno označevanje pa deset odstotkov. V preglednici so nanizani rezultati standardnih testiranj (vsebnost vode, delež pepela in mehanska obstojnost), pri čemer je treba povedati, da so mejne vrednosti ostale enake, saj se standard ni spreminjal. Na podlagi izkušenj so tako kot lani preverili še dodatna parametra: gostoto nasutja in vsebnost prašnih delcev (manjših od 3,15 mm) v vreči. Pri gostoti nasutja ni bilo težav, pri večini vzorcev je bila več kot 640 kg/m3 (meja je 600 kg/m3), najslabše sta se odrezala vzorca Genol s 611,75 kg/m3 in Bioles horizont s 610,70 kg/m3. Pri preverjanju vsebnosti prašnih delcev so vsi, z izjemo zadnjeuvrščenega na testu, dobili oceno zelo dobro.

Vsi vzorci z označenim kakovostnim razredom A1 in A2 so se zelo dobro odrezali pri preverjanju vsebnosti vode (meja je deset odstotkov, noben vzorec ni presegel osmih odstotkov). Odstopanja so se pokazala pri preverjanju deleža pepela in mehanske obstojnosti. Med vzorci iz razreda A1 sta le zadnjeuvrščena dobila oceno dobro za delež pepela (vsi drugi zelo dobro), rezultati vzorcev iz razreda A2 pa so razočarali – le dva sta dobila oceno dobro (Bioprofit – Profiles in Pellet Natura Faš), preostali štirje pa oceno pomanjkljivo. Po drugi strani slaba ocena ne preseneča, saj se je z izjemo pri prvem vzorcu izkazalo, da na embalaži označena kakovost ne ustreza razredu A2, ampak razredu B.

Mehansko obstojnost so v laboratoriju merili s tako imenovanim testerjem peletov, posebno napravo, ki jo opredeljuje evropski standard. V razredu A1 so se razen zadnjeuvrščenega vzorca, ki je dobil oceno nezadovoljivo, vsi odrezali zelo dobro. Rezultati so bili boljši tudi pri vzorcih iz razreda A2: od šestih so štirje dobili oceno zelo dobro, preostala dva oceno pomanjkljivo. Za primerjavo povejmo, da se je pri zmagovalcu testa (German pellets) v prah spremenilo le 0,71 odstotka mase, pri vzorcu s skupno oceno neustrezno (Bioles horizont) pa kar 4,26 odstotka. Povedano drugače: namesto 15 kilogramov peletov boste lahko v peč stresli tudi več kot pol kilograma prahu, zaradi česar se bo v skladiščnem prostoru in v zalogovnikih bolj prašilo, večji delež prašnih delcev pa lahko povzroči težave oziroma zastoje pri transportu peletov iz zalogovnika do kurišča. Vsi peleti, ki so dobili skupno oceno najmanj 70 ali več, so za uporabnika enako dobri, saj so razlike v kakovosti med njimi le minimalne.

Označevanje bi lahko bilo boljše

Kakovost označevanja prinese k skupni oceni deset odstotkov, zato so preverili napise na vrečah. Iskali so podatke o:drevesni vrsti, certifikatu FSC, vsebnosti vode in pepela, mehanski obstojnosti, gostoti nasutja, kakovostnem razredu in vsebnosti finih delcev. Poudariti je treba, da vsi podatki nimajo enake teže, pa vendarle lahko pomembno vplivajo na nakupno odločitev, če pri roki nimamo rezultatov testa. Delež finih delcev, denimo, ni obvezen podatek, prav tako ni obvezna navedba certifikata FSC, ki spodbuja trajnostno, do okolja prijazno, ekonomsko sprejemljivo in socialno pravično gospodarjenje z gozdovi. A morda bo ravno ta podatek prevesil jeziček na tehtnici pri nekom, ki mu ni vseeno, kako družbeno odgovoren je proizvajalec izdelka, ki ga kupuje. Zanimivo je, da smo omenjeni certifikat zasledili le pri treh vzorcih: Arboreko Pellet, Bioles Horizont in Duga pellet. Pri preverjanju označevanja se je zelo dobro odrezalo 11 vzorcev, oceno dobro je dobilo sedem vzorcev, povprečno trije, oceno nezadovoljivo pa so si prislužili štirje vzorci, po dva iz vsakega kakovostnega razreda.

Tabelo z rezultati testa lesnih peletov v 15-kilogramskih vrečah najdete tukaj.