Fidesz (Madžarska) 49,21
Vladajoča, tako Slovencem kot Evropi znana Orbanova stranka je na madžarskih volitvah leta 2014 in 2018 dobila 117 poslancev v 199-članskem madžarskem parlamentu. Nastopa skupaj v koaliciji s krščanskimi demokrati (Fidesz-KDNP). Stranka, ki sicer ni edina na Madžarskem, ki v svojem programu prisega na nacionalizem, nazadnjaško socialno politiko, občasen evroskepticizem, populizem, predvsem pa na sovražen odnos do priseljencev, je nastala leta 1988 kot Fidesz (Fiatal Demokraták Szövetsége), po naše Zavezništvo mladih demokratov. Šlo je za mlade ljudi, predvsem študente, liberalce, ki so pomembno vplivali na demokratične spremembe na Madžarskem. V zavezništvu so lahko bili le mladi do 35 let, kar so leta 1993 odpravili in istega leta na čelo stranke postavili takrat 29-letnega Viktorja Orbana. Leta 1994 po neuspehu na volitvah so povsem spremenili svojo do takrat liberalno politiko. Postali so konservativci in se leta 2000 včlanili v evropsko internacionalo ljudskih strank, s katero pa se v zadnjem času, zaradi ekstremne politike do emigrantov, ne razumejo najbolje.
Zakon in pravičnost (Poljska) 37,60
Stranka Prawo i Sprawiedliwość (PiS) se zavzema za konservativne družbene vrednote, v skladu z nauki cerkve, za povečanje vojaške moči, za uvedbo smrtne kazni, za lustracijo, za zavezništvo z ZDA in sovraštvo do Rusije. V Evropi je članica Zavezništva konservativcev in reformistov. PiS sta leta 2001 ustanovila brata Lech in Jarosław Kaczyński. Iz njihovih vrst je aktualen poljski predsednik Andrzej Duda, imajo svojega premierja Mateusza Morawieckega, pred njim so imeli že tri. Evropa stranki med drugim očita pritiske na neodvisno sodstvo.
Svobodnjaki (Avstrija) 26,00
Freiheitliche Partei Österreichs, s kratico FPÖ, je nastala leta 1956 kot naslednica pangermanskih in liberalističnih gibanj s koreninami v 19. stoletju. Kljub večnim trenjem v stranki so redno prihajali v avstrijski parlament. Leta 1999, v času predsednika Jörga Haiderja, so na volitvah dobili 26,9 odstotka glasov. Desno populistična stranka je evroskeptična, razvija nemški nacionalizem, motijo pa jo seveda priseljenci. Predsednik Heinz-Christian Strache je podpredsednik avstrijske vlade, v vladi imajo pet ministrov.
Ljudska stranka (Danska) 21,10
Dansk Folkeparti (DF) je nastala leta 1995, z izstopom nekaterih članov iz Napredene stranke, med njimi sta bila tudi bivša predsednica Pia Kjærsgaard in sedanji predsednik stranke Kristian Thulesen Dahl. Od leta 1998 njihovi rezultati rastejo, leta 2015 so postali druga najmočnejša danska stranka. Želijo si izstop Danske iz EU, ukinili bi evro, prepovedali komuniste, preprečili tako priseljevanje tujcev kot njihovo asimilacijo. Vse to, ob spoštovanju danske cerkve in pravic živali. Podpirajo manjšinsko dansko vlado, v kateri nimajo ministrov.
Jobbik (Madžarska) 19,06
Drugo najmočnejšo stranko na Madžarskem so leta 2002 kot gibanje ustanovili katoliški in protestantski študentje, ob podpori veteranov madžarske vstaje iz leta 1956. Stranka, ki je nastala leto kasneje, je ultranacionalistična oziroma velikomadžarska, evroskeptična, protijudovska in protiromska. Za vsak primer imajo tudi svojo paravojaško enoto Magyar Gárda. Jobbik ima ob 26 poslancih v madžarskem parlamentu tudi tri evroposlance. In bojda velike finančne težave, tudi zato naj bi predsednika Gáborja Vono maja zamenjal Tamás Sneider.
Pravi Finci (Finska) 17,65
Perussuomalaiset, torej Pravi Finci ali po novem samo Finci, so stranka, ki je nastala ob razpadu Finske kmečke stranke leta 1995 in se je z jasnim desnim programom od leta 1999 vedno uvrstila v finski parlament. Najboljše nazadnje leta 2015, ko so postali druga stranka na Finskem. V populističnem programu imajo ob nacionalističnih parolah tudi evroskepticizem in sovraštvo do migrantov. Ima pa stranka v zadnjem času veliko težav, ob nastopu novega predsednika, ekstremista Jussija Halla-ahe, se je lani razbila na dvoje.
Švedski demokrati (Švedska) 17,6
Sverigedemokraterna (SD), ki jih vodi Jimmie Åkesson, so stranka, ki se identificira kot nacionalistično gibanje. Nastali so leta 1988 in izhajajo iz majhnih skrajno desnih strank iz osemdesetih. Njihovi predhodniki, ki so jih vodili tudi bivši nacistični vojaki, so imeli gesla: »AIDS prihaja iz tujine«, pa tudi »Ženske nazaj k štedilniku«, a Švedski demokrati takšne korenine zanikajo. Kljub temu se zavzemajo za omejitev vstopa migrantov na Švedsko, za Švedsko Švedov. Leta 2014 so dobili 12,9 odstotka glasov, prejšnjo nedeljo pa že 17,6.
Liga (Italija) 17,37
Italijanska, nekoč regionalno/separatistično orientirana stranka s celotnim imenom Severna liga za neodvisnost Padanije, je na volitvah leta 2018 nastopila z novim, poenostavljenim imenom, po italijansko – Lega. Leta 1989 so bili najprej gibanje, leta 1991 pa so postali stranka. Bili so znani po manjših ali večjih ekscesih, a takšnega rezultata kot letos, ko je za njih volilo več kot 5 milijonov italijanskih volilcev, še niso dosegli. In imajo notranjega ministra, ki se obnaša kot premier, Mattea Salvinija, v populističnem programu pa evroskepticizem, federalizem in politiko proti priseljevanju tujcev.
Nacionalna fronta (Francija) 13,20
Rassemblement national, nekoč pa Front national, je francoska desničarska stranka, ki jo vodi Marine Le Pen, stranko je ustanovil njen oče Jean Marie Le Pen leta 1972. Od leta 1973 nastopajo na volitvah, najboljši rezultat so dosegli na prejšnjih leta 2012. Na zadnjih predsedniških volitvah je La Penova v finalu Emmanuelu Macronu odvzela 33,9 odstotka glasov. Evroskepticizem in sovraštvo do islama sta glavno vodilo stranke ter njene predsednice, ki je zelo blizu Vladimirju Putinu, pa tudi nekaterim desnim evropskim strankam. V zadnjem času so omilili svoj odnos do Judov.
Stranka za svobodo (Nizozemska) 13,10
Predsednik stranke Partij voor de Vrijheid, Geert Wilders, je eden največjih nasprotnikov priseljevanja beguncev iz muslimanskih držav in islama nasploh. V nasprotju z nekaterimi desnimi strankami, ki (tudi) Judov ne marajo, jih Wilders ceni. Stranka za svobodo zastopa po mnenju držav na Bližnjem vzhodu najbolj ekstremno izraelsko politiko proti Palestincem. Wildersovi so v opoziciji in imajo v nizozemskem parlamentu 20 od 150 sedežev. Zavzemajo se za izstop iz EU, Wilders pa je visoko na seznamu tistih, ki jim islamski teroristi grozijo s smrtjo.
