Predvolilna kampanja pred volitvami 2018 je v veliki meri potekala v znamenju opozarjanja na naraščajoč sovražni govor v javnem prostoru. Šlo je za temo, ki je bila predmet soočenj političnih strank in znano je, da je bila SDS tarča kritik, da v javni prostor vnaša vzorce, ki so značilni za države vzhodne Evrope, zlasti Madžarske. Prvak LMŠ Marjan Šarec je tako denimo 31. maja na temo sovražnega govora dejal, da je retorika, ki jo uporablja SDS absolutno nesprejemljiva. »Na parlamentarne volitve smo šli ravno zato, da vrnemo nekaj politične kulture v komunikacijo, ker sem bil tudi sam deležen s strani SDS v predsedniški kampanji nekih tvitov, ki so namigovali na more poreklo. Vsak predsednik stranke je dolžan opozoriti svoje člane, da je to neprimerna komunikacija, kadar pa predsednik stranke to še spodbuja, je to neprimerno,« je takrat dejal Marjan Šarec.
Šarec: Črnčec je strokovnjak
Zakaj je predsednik vlade Marjan Šarec na dan imenovanja vlade prelomil besedo iz predvolilnega obdobja? Šarec svojo potezo za Dnevnik pojasnjuje s tem, da gre za strokovnjaka za nacionalno varnost, odličnega analitika, ki da je v strokovnih krogih cenjen. O ostalem, kot pravi, ne more soditi, bo pa njegova politika takšna kot doslej. »Združujem strokovnjake,« nam je dejal Šarec in izpostavil, da ima v ekipi tako Črnčeca kot obramboslovca Klemna Grošlja, ki je bil na včerajšnji seji vlade imenovan za državnega sekretarja na obrambnem resorju.
Druga podrobnost, ki je zanimiva pri izboru Damirja Črnčca, je popolna tajnost, saj je informacijo uspel skriti tudi pred najtesnejšimi sodelavci, kar pomeni, da se je Šarec dobro zavedal, koga predlaga za svojega tesnega sodelavca. Po naših informacijah Damirja Črnčeca uro pred včerajšnjo sejo vlade še ni bilo na seznamu kandidatov za Šarčevega državnega sekretarja, oziroma je bilo v vladnem sistemu navedeno, da bo eno ime sporočeno naknadno. Ta »naknadno« pa se je očitno zgodil med samo sejo vlade. Na njej so bili prebrani le kandidati za državne sekretarje na posameznih ministrstvih, ne pa tudi kandidati za Šarčev kabinet, saj so bili ti postavljeni na premierjevo zaupanje. Državni sekretarji so bili imenovani v paketu in nihče od ministrov na paket ni imel nobenih pripomb.
Naši sogovorniki iz drugih koalicijskih strank poudarjajo, da o Črnčečevem imenovanju pred samo sejo vlade niso vedeli ničesar, oziroma da se o kadrih LMŠ v koaliciji niso dogovarjali. Slišati je mogoče celo, da so v LMŠ glede svojih kandidatov »ustvarili bunker«. »Sedaj je jasno, zakaj,« nam je dejal eden od sogovornikov.
Kdo je Damir Črnčec?
Nanj je postala javnost prvi pozorna, ko ga je Janez Janša, ko je prevzel drugo vlado leta 2012 takoj na prvi seji vlade imenoval za novega šefa Sove. Pred tem je skoraj dve desetletji deloval kot šef vojaške obveščevalne službe OVS, na ta položaj je bil imenovan v obdobju prve Janševe vlade. Pred vstopom v obveščevalne vode je bil pripadnik slovenske vojske, sodeloval je v misijah v tujini, v študentskem obdobju pa je diplomiral kot obramboslovec. Iz tistega obdobja je zabeležena znamenita fotografija, ki je nastala leta 1994 pred državnim zborom, ko se je pred parlamentom zbrala deset tisoč glava množica, ki je nasprotovala odstavitvi ministra za obrambo Janeza Janše zaradi afere Depala vas. Na fotografiji je več pripadnikov obritoglavcev, ki izrekajo podporo Janši, in eden izmed njih je ravno Damir Črnčec. Zato verjetno ne preseneča, da je bil Črnčec predsednik Odbora 2014, ki je dan za dnem organizirala proteste pred vrhovnim sodiščem zaradi afere Patria.
Po padcu Janševe druge vlade se je iz Sove moral posloviti tudi Črnčec. Postal je svetovalec Generalštaba Slovenske vojske, predavatelj in dekan na Fakulteti za državne in evropske študije, kjer je bil denimo mentor magistrske naloge novega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Poleg tega pa je bil redni kolumnist revije Reporter, kjer je izražal svoja stališča o migracijah, Islamu, grožnjah Evropi in njeni civilizaciji. V tem obdobju se je tudi razšel z Janezom Janšo, saj je zagovarjal tezo, da je na desnici čas za nove obraze in da mora Janša vodenje SDS prepustiti komu drugemu.
Gnev do migrantov
»Spokajte!, Deportacija je edino zdravilo!,« je denimo tvital leta 2016, ko so v Ljubljani protestirali migranti. Ker gre za migrante in begunce iz Bližnjega vzhoda, Črnčec njihovo prisotnost dojema kot invazijo na Evropo, Turčijo vidi kot izhodiščno točko novih turških vpadov. Črnčec tudi nima najboljšega mnenja o koalicijskih partnerjih LMŠ. Ko so begunca Ahmada Šamieha marca letos na kongres SMC pripeljale nevladne organizacije, je Črnčec to pokomentiral z zapisom, da je Ahmada Stranka migrantskega in lopovskega centra pripeljala na kongres. »Hitra je pot od etike in morale, do primitivnega metanja žensk čez prag, do lopovščine in islam. migrantoljublja v škodo lastnih ljudi....« je tvitnil Črnčec. V preteklosti je imel vzel za tarčo tudi stranko Levica, ki jo opisuje kot »opozicijsko-koalicijska trockistična Levica.«
S Črnčevo retoriko so se ukvarjali tudi na Svetu za odziv na sovražni govor, ki sicer ne deluje več. Član sveta Boris Vezjak v analizi pisanja Damirja Črnčeca ugotavlja, da »begunce in muslimanske (ali arabske) priseljence v Evropi primerja z rakom, s katerim smo okuženi, muslimane pa opiše z vrsto nestrpnih stereotipov: »Okužili so nas z rakom, zasejali so rakaste celice po celotni Evropi. Kaj drugega je to kot uvoz milijonov neizobraženih mladih moških, ki ne spoštujejo ničesar, na čemer temelji naša družba. Moških, v čigar kulturi je, da ne spoštujejo žena. Moških, ki niso navajeni delati. Arabec, ki bo delal 40 let v avtomobilski tovarni na Bavarskem, je film, ki ga ni in ga ne bomo videli. Zakaj so nas sploh okužili s tem rakom? Komu je to v interesu in koliko je dobil za to plačano?«
Inštitut Danes je nov dan je na spletu proti imenovanju Damirja Črnčeca že pripravil peticijo.
Za konec – še neodgovorjeno vprašanje je, ali se s sovražno retoriko in sovražnim govorom svojega državnega sekretarja za nacionalno varnost strinja tudi predsednik vlade Marjan Šarec.
