Poročila o spolnih zlorabah nemških katoliških duhovnikov se je lotila cerkev sama, objaviti pa ga je nameravala konec septembra. V pripravo študije, ki je predčasno prišla v javnost po zaslugi spletne strani tednika Der Spiegel, je tamkajšnja škofovska konferenca vključila tri nemške univerze, ki so zanjo uporabile več kot 38.000 dokumentov iz 27 škofij. Avtorji so prepričani, da je obseg zlorab še večji od ugotovljenih 3677 mladoletnih žrtev in 1670 krivcev med duhovniki v proučenem obdobju od leta 1946 do 2014, saj so bili po njihovih ugotovitvah nekateri dokumenti »uničeni ali ponarejeni«. Hkrati ugotavljajo, da je nekakšna kazen doletela le 38 odstotkov krivcev za zlorabe in še to večinoma z obrobnimi disciplinskimi ukrepi, v okviru katerih so bili premeščeni v nove skupnosti župljanov, ne da bi kogar koli obvestili o njihovih dejanjih. Večina žrtev so bili fantje, polovica od njih mlajši od 13 let, vsak šesti primer pa je vključeval posilstvo.
Osupli in osramočeni
»Seznanjeni smo z obsegom spolnih zlorab, ki jih navaja študija,« je novinarjem navedbe Spiegel Onlina komentiral tiskovni predstavnik nemške škofovske konference, trierski škof Stephan Ackermann, ter dodal, da so nad ugotovitvami osupli in z njimi osramočeni. Povedal je, da je namen študije osvetliti »to temno stran naše cerkve v zadoščenje žrtev, a tudi nas (duhovnikov) samih, da vidimo napake in storimo vse, da se ne bi ponavljale«. »Poudarjam, da je študija ukrep, ki smo ga dolžni izpeljati ne le zaradi cerkve, ampak najprej in predvsem zaradi prizadetih,« je dejal Ackermann. Ob tem je pripomnil, da se je študija znašla v medijih, še preden so jo videli v sami cerkvi.
Brez vpogleda v dokumente
Študija je nov obremenjujoč dokument o dogajanju v katoliški cerkvi. Kolikšen je obseg spolnih zlorab v njej, pa je že pred njo pokazalo poročilo velike porote v Pensilvaniji s podrobnim dokumentiranjem zlorab v tej ameriški zvezni državi v zadnjih sedemdesetih letih. Odkrili so več kot tisoč oseb, ki so jih kot otroke zlorabili tamkajšnji duhovniki, krivcev med njimi je bilo več kot 300, preiskava pa je tudi pokazala, da so cerkvene oblasti sistematično prikrivale ta kriminalna dejanja.
Nemški časnik Die Zeit medtem navaja, da avtorjem študije niso omogočili vpogleda v originalne cerkvene dokumente, ampak so se morali zadovoljiti s podatki, ki so jim jih posredovale posamezne škofije. Avtorji hkrati opozarjajo, da ni nobenega razloga za prepričanje, da so spolne zlorabe s strani duhovnikov stvar preteklosti, saj so jih zabeležili tudi v letu 2014, ki so ga kot zadnje zajeli v raziskavi.
Matthias Katsch, predsedujoči skupini žrtev zlorab Eckiger Tisch, trdi, da sama študija ni dovolj. »Je le delček realnosti,« pravi in opozarja, da se njeni avtorji niso niti srečali z žrtvami in da so mnogi dokumenti uničeni ali pa primeri zlorab niso pravilno dokumentirani. Zato je nemške politike in civilno družbo pozval, naj sprožijo neodvisno preiskavo zlorab.
Tudi nemški politiki so se oglasili in pozvali katoliško cerkev k preglednosti preiskave zlorab s strani duhovnikov, nekateri med njimi so zahtevali, da se jih lotijo pravosodni organi, ne pa da jih cerkev razčiščuje sama. Protestantski škof Ralf Meister pa je obe cerkvi pozval, da raziščeta tudi ozadje zlorab (nekateri dolžijo katoliški celibat) in zagotovita ničelno toleranco pri teh dejanjih.
