Evropska komisija je danes začela niz podrobnih predstavitev predlogov, ki jih je v sredo v govoru o stanju EU nanizal šef komisije Jean-Claude Juncker. Prvi je predlog za vzpostavitev stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020, ki ga je predstavil Avramopulos.
Evropski mejni in obalni straži, naslednici oziroma nadgradnji agencije za zunanje meje Frontex, naj bi po predlogu razširili pristojnosti, a še vedno naj bi služila v podporo članicam, ne pa prevzela njihove odgovornosti pri upravljanju zunanje meje in vračanja nezakonitih migrantov.
Okrepljena evropska agencija za mejno in obalno stražo ne bo delovala neodvisno, temveč ob popolnem spoštovanju nacionalne suverenosti in odgovornosti, je danes poudaril Avramopulos. To ni poseganje v suverenost članic, temveč krepitev nacionalne suverenosti, je še zatrdil.
Juncker je sicer junija pred izrednim migracijskim vrhom v osnutku izjave nakazal predlog nove zakonodaje, ki bi omogočila preobrazbo mejne in obalne straže v pravo mejno policijo EU z lastnimi pristojnostmi za zaščito zunanje meje, kar sproža te pomisleke. Vendar v dejanskem predlogu ni šel tako daleč.
Predlog predvideva, da ima agencija za mejno in obalno stražo lastno osebje in opremo, kot so plovila, letala in vozila, ter da lahko njeni člani pod pristojnostjo in nadzorom članice, kjer so nameščeni, izvajajo naloge, ki terjajo izvršne pristojnosti, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo.
Agencija bi lahko delovala tudi zunaj EU
Poleg organizacije in financiranja skupnih operacij vračanja nezakonitih migrantov bo lahko agencija po novem predlogu pomagala tudi pri izvajanju postopkov vračanja v članicah, na primer s pripravo odločb o vračanju za nacionalne oblasti.
Agencija bi po novem predlogu lahko po predhodnem dogovoru z zadevno članico delovala tudi zunaj EU, tako v sosednjih državah kot širše.
To je ena od migracijskih pobud iz Junckerjevega govora, ki jih v komisiji opisujejo kot »zadnje elemente za kompromis o reformi na področju migracij in meje«.
Drugi predlog predvideva krepitev načrtovane evropske azilne agencije z ustreznim mandatom, orodji in finančnimi sredstvi, tako da bodo lahko pod nadzorom članice gostiteljice izvajali vse naloge, potrebne za sprejem in obravnavo prebežnikov.
Vzpostavitev evropske azilne agencije predvideva predlog komisije iz leta 2016, ki še ni potrjen. Po njem naj bi obstoječi evropski azilni urad (EASO) preobrazili v pravo evropsko azilno agencijo z razširjenim mandatom, tako da bi lahko bolje pomagala članicam pri soočanju z migracijskimi pritiski, tudi s hitro napotitvijo azilnih strokovnjakov.
Tudi v primeru evropske azilne agencije komisar zatrjuje, da bodo končne odločitve v rokah članic.
Preostale pobude se nanašajo na ciljni pregled direktive o vračanju, da bi pospešili postopke vračanja, bolje preprečevali pobege in nezakonita sekundarna gibanja ob popolnem spoštovanju človekovih pravic, ter na krepitev zakonitih poti v Evropo.
O teh novih pobudah bodo ta mesec na neformalnem srečanju v Salzburgu razpravljali voditelji članic EU. Njihov namen je olajšati iskanje kompromisa o prenovi evropskega azilnega sistema, ki je v slepi ulici zaradi nestrinjanja glede obveznih begunskih kvot.
