Pričakovano so trinajsto slovensko vlado, ki bo prvič doslej manjšinska, podprli vsi poslanci koalicijskih LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS ter oba predstavnika manjšin, poslanci opozicijskih SDS, NSi in SNS so glasovali proti, zunanja podpornica Levica pa se je vzdržala. »Čas je, da začnemo delati«, kajti »samo rezultat na koncu šteje«, je v uvodnem nastopu poudaril premier Marjan Šarec. Kot vladne prioritete je izpostavil skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, odpravljanje administrativnih ovir, zakone bodo pisali tako, da bodo življenjski in v praksi uresničljivi…

»Mnogo in preveč se je v zadnjih dneh govorilo o davkih in gospodarstvu, v smislu, da bo ta vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila Venezuelo. Nikoli in nikdar!« je zagotovil Šarec. Največ škode so po njegovem prepričanju v preteklosti naredili prevzemi velikih in nekoč uspešnih podjetij, ki so se financirali z izčrpavanjem teh podjetij. »Danes pa nam tisti, ki so imeli takšne in drugačne vloge, pametujejo, kako bomo vse zavozili, še preden smo začeli delati.«

Janša Šarcu izrazil sožalje

Predsednik na volitvah zmagovite stranke SDS Janez Janša, ki mu ni uspelo sestaviti vlade, pa vztraja: »Vsak dan, dokler bosta ta vlada in ta vladna koalicija vodili izvršilno oblast v tej državi, bo dan izgubljenih priložnosti za Slovenijo.« In že napoveduje še četrte predčasne volitve. Na oblikovanje Šarčeve koalicije so – tako Janša – iz ozadja aktivno vplivali štirje osrednji lobiji: »omrežje ljudi, ki je omogočilo, da je Iran opral v Sloveniji milijardo evrov črnega denarja«, »povezava oseb, ki so s špekulacijami želele zaslužiti pri izdaji raznih podrejenih obveznic«, in gradbeni ter zdravstveno-nabavni lobi. V današnjem parlamentarnem nastopu je Janša Šarcu izrazil sožalje, ker bo vodil »koalicijo šestih strank, ki je itak sama po sebi nočna mora«, ob tem pa bo imela stranka Levica še poseben, »nadkoalicijski« status.

Levica takšno razumevanje njenega položaja ocenjuje kot »popoln nesmisel«, saj da so »opozicijska stranka, ki ima z manjšinsko vlado sklenjen sporazum«. Pred dnevi so sicer v Levici razmišljali, da bi imeli v Šarčevem kabinetu svojega državnega sekretarja za koordiniranje projektov, a se za to niso odločili, saj bi s takšno kadrovsko potezo še okrepili ocene o Levici kot koalicijski partnerici.

V stranki Luke Mesca pričakujejo, da se bodo v najkrajšem možnem času oblikovale delovne skupine in se lotile projektov, ki jih sporazum o sodelovanju predvideva za letošnje leto: dvig minimalne plače, odprava čakalnih vrst v zdravstvu in ureditev pokojnin. Vztrajali bodo tudi, da odprejo vprašanje privatizacije in poskušajo najti alternativno rešitev za NLB.

Pozno zvečer že na prvi seji

Nova vlada se je danes pozno zvečer že sestala. Na dnevnem redu prve seje so bila imenovanja generalnega sekretarja vlade in državnih sekretarjev. Ob zaključku redakcije je seja sicer še potekala, a možnosti, da bi koga od predlaganih kandidatov zavrnili, tako rekoč ni bilo. Kot smo že poročali, si je Šarec na mestu generalnega sekretarja vlade zaželel Stojana Tramteta, ki je bil pred desetletjem generalni sekretar v uradu takratnega predsednika republike Danila Türka. Finančni minister Andrej Bertoncelj si je omislil močno najožjo ekipo – danes je za državna sekretarja predlagal svojo predhodnico na ministrskem mestu Matejo Vraničar Erman in Metoda Dragonjo, ki je bil pred vodenjem podjetja 2TDK državni sekretar na finančnem ministrstvu, v vladi Alenke Bratušek pa minister za gospodarstvo. V prihodnjih dneh naj bi se jima – po zakonu ima namreč finančni minister lahko štiri državne sekretarje – pridružila še dosedanja državna sekretarka na tem resorju Saša Jazbec.

Notranji minister Boštjan Poklukar je za svoja najožja sodelavca izbral nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi Sandija Čurina in višjo finančno inšpektorico na republiški finančni upravi Natalijo Kovač Jereb. S popolnitvijo svojega kabineta je že začel tudi predsednik vlade Marjan Šarec: na državnosekretarskem mestu bo obdržal Igorja Mallyja (ta je bil že pri bivšem premierju Miru Cerarju zadolžen za evropske zadeve), poleg njega pa bodo ta položaj zasedali še nekdanji veleposlanik v ZDA Roman Kirn, bivši prvi mož Leka Vojmir Urlep, pa nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak in bivši poslanec Uroš Prikl.

Rekord po številu podpredsednikov

Na dnevnem redu današnje vladne seje sta bila tudi oblikovanje odborov in določitev podpredsednikov vlade. Odbor za državno ureditev naj bi vodila ministrica za delo Ksenija Klampfer, odbor za gospodarstvo minister za šolstvo Jernej Pikalo, komisijo za administrativne zadeve in imenovanja pa minister za javno upravo Rudi Medved. Nova vlada pa bo očitno postavila rekord po številu podpredsednikov, s tem nazivom naj bi se ponašali predsedniki SMC, SAB in DeSUS Miro Cerar, Alenka Bratušek in Karl Erjavec. Ker prvaka SD Dejana Židana ni v vladni ekipi, bo podpredsednik vlade iz vrst Socialnih demokratov Jernej Pikalo, iz kvote LMŠ pa bo ta funkcija pripadla prvemu finančniku v državi Bertonclju.