Čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma z Japonsko brez predhodnega pogojevanja je Vladimir Putin predlagal japonskemu premierju Šinzu Abeju v konferenčni dvorani vzhodnega gospodarskega foruma v Vladivostoku. Abe, ki je pred tem v razpravi dejal, da so v rusko-japonskih odnosih še ogromni potenciali, pri čemer ni normalno, da državi od druge svetovne vojne še nista podpisali mirovnega sporazuma, se na Putinovo ponudbo, da to storijo do konca tega leta, ni odzval. So pa iz njegovega kabineta kmalu po vesti o predlogu, ki ga je ruski predsednik kasneje označil za zelo resnega, sporočili, da njihovo stališče do uradnega konca vojne, ki jo je Japonski napovedala še Sovjetska zveza (SZ), potem ko so ZDA že odvrgle atomsko bombo na Hirošimo, ostaja nespremenjeno: Rusija mora Japonski vrniti del Severnih ozemelj, kakor v Tokiu imenujejo tedaj s strani sovjetskih enot zasedene Kurilske otoke.
Spor, podedovan od SZ
Sovjetska zveza je imela na mirovni konferenci v San Franciscu leta 1951 vrsto zadržkov do osnutka mirovnega sporazuma. Pri tem je bila njena zahteva po priznanju suverenosti nad Kurili postranska, saj jo je bolj skrbelo, da Japonska z ameriškim oporiščem vstopa v vojaško koalicijo proti njej. Pomemben je bil tudi očitek, da na konferenco ni bila povabljena Kitajska, ena največjih žrtev japonskega vojnega pokoravanja jugovzhodne Azije.
Državi sta nato formalno končali vojno s podpisom skupne deklaracije leta 1956, s katero sta vzpostavili polne diplomatske odnose, Moskva pa se je kot stalna članica varnostnega sveta ZN zavezala, da bo podprla članstvo Japonske v svetovni organizaciji ter se odrekla zahtevam po vojnih reparacijah. Deklaracija je predvidela nadaljnja pogajanja o mirovnem sporazumu z rešitvijo ozemeljskih vprašanj, pri čemer se je SZ strinjala, da ob sklenitvi mirovnega sporazuma Japonski prepusti dva od štirih spornih otokov, Habomai in Šikotan.
Dobra volja kratkega diha
Abe in Putin sta pot iz slepe ulice napovedala med obiskom ruskega predsednika v rojstnem kraju japonskega premierja Nagatu pred dvema letoma. Strinjala sta se, da začneta posvetovanja o skupni gospodarski dejavnosti na spornih otokih, Abe pa je tedaj dejal, da sta »resno odločena rešiti vprašanje mirovnega sporazuma«. Spor pa se je znova zaostril na začetku tega leta, ko je Rusija na otokih začela nameščati vojaška letala v odgovor na lansko decembrsko odločitev Tokia, da se oboroži z ameriškimi raketnimi sistemi Aegis, kar je japonska vlada utemeljila z grožnjo Severne Koreje. Da bi bil spor kmalu rešen, je malo verjetno, ker si niti Putin niti Abe politično ne moreta privoščiti, da bi se otokom ob morebitnem podpisu mirovnega sporazuma odrekla.
