Jose Capablanca, Valentino na 64 poljih, 1.

Jose Raul Capablanca y Graupera se je rodil leta 1888 v Havani. Družina španskega oficirja je bila dobro stoječa, deček pa je rad opazoval očeta pri šahu. Štiriletnik, ki se je tako sam naučil pravil igre, je očeta opozoril, da je odigral nemogočo potezo. Kmalu je o čudežnem dečku govorila vsa Kuba. A sledila so leta brez šaha. Končno je Jose vstopil v slavni šahovski klub, kjer sta igrala že Steinitz in Čigorin. Na turnirju kubanskih mojstrov je deček zaostal le za Juanom Corzom. Lotil se je knjig in kmalu izzval prvaka na dvoboj – 12-letnik je gladko zmagal!

Kot vsi dečki iz boljših havanskih družin je tudi Jose odšel na študij v ZDA. Bolj kot kemija ga je zanimal šah, od šole je pobral predvsem jezike in manire; odtlej je čedni Jose blestel v visoki družbi, predvsem med dekleti. Po daljši turneji po ZDA je leta 1909 le prišlo do dvoboja s Frankom Marshallom. Izid? Neverjetnih osem proti ena za mladeniča! Marshall je videl v njem prvaka in dosegel, da so ga leta 1911 povabili na veleturnir v San Sebastian. Tam so bili vsi razen svetovnega prvaka in vsi so gledali Kubancu v hrbet. Kmalu zatem je Capa izzval Emanuela Laskerja. Prvak je pristal, a ob nemogočih pogojih. Vedel je, zakaj. Jose je leta 1913 postal diplomat Kube, kar mu je dalo lagodno življenje. V Evropi se je pojavil leto zatem in v Peterburgu vodil do konca; izgubil pa je ključno partijo z Laskerjem, ki se še ni dal. Med vojno je Capa živel in uspešno igral v New Yorku, po vojni pa je obubožani Lasker le pristal na dvoboj ob pravičnih pogojih. V vlažni Havani leta 1921 je bil nagradni sklad rekorden, 20 let mlajši Jose pa neustavljiv. Kot prvi izzivalec dotlej je Capablanca naslov osvojil brez enega samega poraza. Nova doba, ki je dejansko trajala že več let, se je uradno začela.