Zakon o zdravstveni dejavnosti je strokovnim organizacijam v zdravstveni negi naložil, naj pripravijo dokument o poklicnih kompetencah v zdravstveni negi. Pripravljen je bil že marca letos, a je obtičal v predalih ministrstva za zdravje, je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice-Zveze. Po njem bi srednjim medicinskim sestram, ki opravljajo dela, za katera se zahteva zaposlitev diplomiranih medicinskih sester, omogočili pridobitev poklicne kvalifikacije in licence za opravljanje dela ter primerno plačilo.
Ta dokument je tudi ključen za razmejitev del, ki jih opravljajo različni profili v zdravstveni negi. Bo tudi podlaga za uveljavitev novih standardov in normativov: v zdravstvenih zavodih bodo tako lahko pripravili nove sistematizacije del v zdravstveni negi in natančno ugotovili, koliko kadrov in kakšne izobrazbe primanjkuje. Zaposlili bodo lahko nov kader, s tem pa se bodo delovne razmere v zdravstveni negi izboljšale, so prepričani.
Položaj je vse slabši
Kot je znano, so razmere v zdravstveni negi vse slabše – kader je vse bolj obremenjen, slabo plačan, mnogi zapuščajo poklic in se zaposlujejo na manj odgovornih delovnih mestih, kjer ni nočnega in nedeljskega delovnika. Poklic, ki je bil nekoč spoštovan in pomemben, izgublja svojo veljavo, ugotavljajo.
»Če sprememb ne bo, bodo sestre odhajale. Klinični center je pred kolapsom, oddelki se zapirajo, sestre so izgorele… Ne delamo več kvalitetne, ampak kvantitetno oskrbo, kar je za pacienta nevarno,« je ponazoril Miha Benet, predsednik sindikata Florence. S hudim pomanjkanjem medicinskih sester se srečujejo tudi v domovih za ostarele, kjer so velik problem tudi zastareli kadrovski normativi, je povedala Dragica Kekec iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Težave so tudi na primarni zdravstveni ravni: predvsem v obmejnih občinah medicinske sestre odhajajo na delo v Avstrijo, kjer so precej bolje plačane, je povedal Aleksander Jus. Po podatkih Zbornice-Zveze se je v zadnjih dveh letih v tujini zaposlilo vsaj 520 medicinskih sester, podatka, koliko jih hodi dnevno na delo čez mejo, nimajo. O ugašanju priljubljenosti poklica govorijo tudi te številke: letos so zdravstveni in socialnovarstveni zavodi objavili 616 zaposlitev v zdravstveni negi, a se je na razpise prijavilo le 47 kandidatov.
Po besedah Monike Ažman ne želijo ugibati, zakaj ministrstvo za zdravje ne želi dati soglasja k zakonskemu določilu, ki bi uredil položaj srednjih medicinskih sester. »Brez teh sester zdravstveni sistem ne more več delovati,« je opozorila. Finančni razlogi zagotovo ne morejo biti vzrok, saj bi zahtevalo ustreznejše nagrajevanje teh sester le malo denarja. To je Miha Benet pojasnil na svojem primeru: kot srednja medicinska sestra dela na delovnem mestu, za katero prejema plačilo 80 odstotkov kot diplomirana sestra in 20 odstotkov kot srednja sestra, delovni mesti pa se med seboj razlikujeta za en plačni razred. Po rešitvi, kot jo predlagajo, bi iz 32. v 33. plačni razred napredoval še za preostalih 20 odstotkov svojega dela. Na ministrstvu za zdravje odgovora, zakaj ne dajo soglasja k dokumentu o poklicnih kompetencah, niso mogli zagotoviti.
