Problem so torej tviti, ki nosijo v sebi seme laži, manipulacij, žalitev itd. Sankcij skoraj ni, posledice pa vedno boleče ali škodljive – tako za posameznika kot za družbo. Poglejmo samo, kam je Trump pripeljal Ameriko in ves svet s tvitersko politiko.

Pri nas ni nič bolje. Poglejmo samo primer, ki je mene spravil k pisanju o tej temi: na računalniku se mi vedno znova prikažejo na prvem mestu (na twitter profilu) domislice dr. Žige Turka, slovenskega politika, izobraženca, oblikovalca javnega mnenja… Ena zadnjih je imela naslov Golob, vrabec, miš… Vsekakor benigno, če gledate samo zapisane besede, človek ima pač rad naravo, še posebej mestne živali… Pa dobi stvar zelo hitro pravi pomen in namen, ko pogledamo, komu so namenjeni živalski predstavniki kot primerjave: Toninu, Šarcu in Mesecu. Tu pa stvar izgubi spodobnost, sama po sebi govori o načinu razmišljanja avtorja naslova in razpredanja pod njim. Mesec si je namreč prislužil primerjavo z mišjo v kašči zaradi socialne politike, ki jo vodi njegova stranka. Avtor tvita je imel možnost pokazati svoje sposobnosti delovanja v dobro Slovenije na eni najvišjih funkcij v državi in gotovo ve, da je borba za socialne pravice ljudi eno osnovnih poslanstev vsakega politika. Torej? Si predstavljate, da bi preminuli Ciril Zlobec napisal ali samo pomislil na kaj takega?

Na žalost pri ustvarjanju depresivnega katastrofičnega javnega mnenja ne sodelujejo samo sedanji in bivši politiki, ampak se jim pridružujejo tudi nekateri cenjeni in uspešni podjetniki, ki v socialni državi vidijo propad družbe. Žalostno. Zelo me skratka žalosti dejstvo, da se z lažmi in manipulacijami onemogoča vzpostavitev pozitivne družbene klime. Pravzaprav jo namerno rušijo in ustvarjajo stanje izrednih razmer in strahu, ki pa – kot vemo iz zgodovine – vedno koristijo mračnim silam.

Ja, po malem se me loteva strah, vedno manj je Zlobcev in vedno več zlobcev.

Srečo Knafelc, Krvava Peč