Približno dvajset dni ali slabe tri tedne je do referenduma, ki lahko Makedoniji s potrditvijo spremembe imena prinese vstopnico za članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato. Dobiček ni zanemarljiv, a kljub temu ga ni političnega analitika v Makedoniji ali zunaj nje, ki bi tvegal desno roko in zatrdil, da bo precej zvito referendumsko vprašanje »Ali ste za to, da Makedonija vstopi v EU in Nato na temelju sporazuma z Grčijo o imenu« dobilo pritrdilni odgovor večine. Še odstotek udeležbe, ki bi dal referendumskemu izidu več verodostojnosti, ostaja vprašanje za milijon dolarjev.
Evropa in ZDA so za
Nobenega dvoma ni, da Evropa in ZDA ne podpirajo samo čim višjo udeležbo, kar bi pomenilo bolj demokratično odločanje, ampak svetujejo makedonskim volilcem, naj podprejo spremembo imena v Republika Severna Makedonija. Nemška kanclerka Angela Merkel med obiskom prejšnji teden ni skrivala, da Berlin in EU soglasno stojita za referendumskim »da« spremembi imena. V Makedonijo prihaja ameriški obrambni minister James Mattis, in sicer zaradi zaskrbljenosti, da bi se »Rusija lahko vmešavala v referendum o imenu«. Washington podpira sporazum z Grčijo o spremembi imena, ker naj bi prispeval k bolj mirnemu Balkanu. Enako stališče ima Bruselj, zato bo tudi Grčiji zelo težko bodisi na referendumu bodisi v parlamentu zavrniti sporazum, ki sta ga sklenila premierja Zaev in Cipras.
V takšnih okoliščinah tudi opozicijski stranki VMRO-DPMNE, ki je v desetletju vladanja pod taktirko njenega premierja Nikole Gruevskega (čaka ga sojenje zaradi zlorabe položaja) državo spremenila v trdnjavo skrajnega nacionalizma, ni ostalo drugega, kot da je volilce pozvala, naj glasujejo po svoji vesti. Dogovoru sicer nasprotuje, a hodi po tankem ledu, saj noče, da jo imajo za nasprotnico vstopa države v EU in Nato. Zanimivo je, da del članstva, ki mu pravijo Ustanovitelji VMRO-DPMNE, vodi pa jih nekdanji premier Ljubče Geogievski, celo poziva člane, naj gredo na referendum in podprejo spremembo, ki bi državi odprla evropska vrata.
Najprej skok, potem hop
So pa tudi teme, ki se jim poskušajo oblasti v tem trenutku izogniti. Zdaj je jasno, da bo referendum stal 3,5 milijona dolarjev, kar za Makedonijo ni majhen denar. A hujši stroški, zaradi katerih bo Makedonijo bolela glava, šele prihajajo. Zamenjati bo treba na milijone dokumentov (med drugim osebne izkaznice, potne liste, vozniška dovoljenja…), zamenjati denar, saj na njem piše Republika Makedonija, in vse tiskovine. Za zamenjavo dokumentov naj bi porabili dve leti, zamenjava denarja bi potekala »naravno« – kar gre iz obtoka, bodo nadomestili novi kovanci in bankovci. To pa bi lahko trajalo kar nekaj let.
Koliko časa bo trajala celotna zamenjava in koliko bo stala oziroma kdo jo bo plačal, je še skrivnost. V Skopju pravijo: »Najprej skočimo, potem bomo rekli hop.« Jasno je, da bo vladi ob morebitnem uspešnem referendumu pomagala Evropska unija, a tega za zdaj nihče ne bo rekel na glas, kajti v tistem hipu bi obveljala trditev, da je Bruselj kupil makedonsko spremembo imena.
