Petindvajset let po poroki, po treh v medijih razkritih moževih aferah z veliko mlajšimi znanimi Britankami (pisateljico, novinarko in svetovalko za nakup umetnin), od katerih je ena prinesla polsestro njunim štirim otrokom, in najnovejši, ki naj bi jo imel s tridesetletno »glamurozno« tajnico in konservativno aktivistko Carrie Symonds že od februarja, je imela Marina Wheeler zakona z Borisom Johnsonom dovolj. Vrata družinskega doma naj bi mu pokazala, še preden je pred tremi meseci odstopil s položaja zunanjega ministra, ker se ni strinjal z brexitsko vizijo premierke Therese May, ki je zanj vse premehka, predvsem pa, ker je presodil, da je kritika njenih načrtov na desnem krilu konservativne stranke in v EU dovolj velika odskočna deska za naskok na Downing Street 10.
Ženskar za premierja?
Štiriinpetdesetletna Marina, ki je odvetnica, specialistka za človekove pravice, in 54-letni Boris sta v sporočilu za tisk napisala, da sta se razšla pred več meseci, da sta sprožila ločitveni postopek in da sta ostala prijatelja. Njene prijateljice medijem razlagajo, da je moževo najnovejšo afero, ki naj bi bila že deseta, odkrila v njegovih telefonskih sporočilih gospodični Symonds, da je pobesnela, da je še vedno besna in da se Johnson moti, če misli, da se mu ne bo maščevala tako, da bo čim bolj škodovala njegovim dolgoletnim premierskim ambicijam. Johnson je edini konservativni politik, ki mu kronična zakonska nezvestoba in (najmanj) en nezakonski otrok niso uničili politične kariere v stranki, ki se rada ponaša z visoko moralo, tradicionalno družino in njenimi vrednotami, med katerimi naj bi bila tudi zakonska zvestoba. Nekdanjega konservativnega premierja, sira Johna Majorja (1990–1997), avtorja strankine »vrnitve k temeljnim vrednotam«, ki so jo mediji kritizirali kot moralni absolutizem, so imeli za sivega, dolgočasnega premierja. Leta 2002 je konservativna poslanka Edwina Currie, ki je bila nekaj let tudi državna sekretarka, razkrila, da sta imela štiriletno afero in da je bil Major atletski ljubimec. Majorja žena ni pustila.
Od Profuma do Johnsona
Najbolj razvpita seks afera z britanskega političnega parketa ostaja afera Profumo iz leta 1961, ko je prišlo na dan, da je imel vojni minister John Profumo afero s komaj devetnajstletno visokorazredno prostitutko Christine Keeler, ki je imela hkrati razmerje s sovjetskim mornariškim atašejem na sovjetskem veleposlaništvu v Londonu, Jevgenijem Ivanovom, ki je bil seveda vohun. Od Profuma do danes je spolna sla do žensk in moških botrovala koncu kariere vrste ministrov in drugih politikov. Samo lani, na primer, sta se zaradi tega poslovila dva ministra. Razpad Johnsonovega drugega zakona (prvi je razpadel zaradi afere z Marino Wheeler, ki je postala druga žena) je toliko bolj odmeven, ker že dolgo pričakujejo, da bo Johnson sprožil brexitsko rušenje Therese May. Johnson očitno misli, da ne more škodovati njegovemu naskoku na premierski stolček. Enako mislijo tudi njegovi privrženci v konservativni stranki – trdi brexiterji – ki javno trdijo, da so brexitski predlogi Mayeve veliko bolj »toksični« med konservativnimi volilci kot kronična Johnsonova nezvestoba, ki ni nič novega. Veliko pa je seveda odvisno od tega, ali se bosta prizadeta žena in domnevna najnovejša ljubimka razgovorili v javnosti. In kaj vse bosta povedali.
