Načini, kako bodo v prihodnosti proizvajali hrano, so se v zadnjih letih razvili v smeri, ki si jih nismo mogli zamišljati. Recimo pridelovanje solate na »njivah« v mestnih stanovanjih ali na fasadah trgovinskih središč. V kanadskem Montrealu imajo največji rastlinjak na strehi trgovskega središča. Zgradilo ga je podjetje Lufa Farm in v njem na dan pridelajo 350 kilogramov zelenjave, ki jo prodajo v trgovini neposredno pod rastlinjakom. V Stockholmu so v opuščeni garažni hiši uredili komercialno pridelavo mikrozelenjave in zelišč, ki jih dostavljajo neposredno restavracijam in trgovinam v okolici. Urban Oasis, kot se imenuje, je popolnoma samozadostna in v prihodnosti načrtujejo gradnjo takih podzemnim farm tudi v drugih švedskih mestih.
Večina projektov urbanega kmetijstva prihodnosti je povezanih s pridelavo zelenjave. Na Nizozemskem bodo v kratkem odprli plavajočo živinorejsko kmetijo. V mestu Rotterdam so se namreč odločili, da bodo proizvodnjo mleka vpeljali v mesto, pravzaprav pred mesto na morsko gladino. Kmetijo bo zgradilo podjetje Beladon, na njej pa bo plavalo 40 krav, ki jih bodo molzli robotsko. Na dan bodo na kmetiji proizvedli 800 litrov mleka, ki bo imelo najkrajšo možno pot do potrošnikov: le do obale, kjer bo naprodaj v trgovini.
Ideja o plavajočem hlevu ni nova. Inženir podjetja Beladon Peter van Wingerden se je tega domislil že pred šestimi leti, navdih pa je dobil v newyorških plavajočih hišah na reki Hudson. Sprva so njegovi sodelavci menili, da je ideja najmanj čudaška, če ne celo popolnoma nora. Toda mestnim uradnikom Rotterdama in vodstvu pristanišča se je zdela dovolj uresničljiva, da so izdali vsa potrebna dovoljenja. Najprej so zgradili prototip, da so preizkusili tehnične rešitve plavajočega hleva, letos v začetku leta pa so začeli graditi pravi hlev v treh nadstropjih. Plavajoča farma je narejena tako, da se lahko modularno poveča, če bi se izkazalo, da bi lahko redili več kot 40 krav.
Za krave morska trava
Ker je živinoreja med dejavnostmi, ki so najbolj obremenilne za okolje, bo plavajoča farma kar se da okolju prijazna. Predvidevajo, da bo 80 odstotkov hrane za krave odpadna hrana iz mesta. Z lokalnimi trgovinami in restavracijami se dogovarjajo za dostavo ostankov hrane, prav tako bodo prevzemali ostanke iz lokalnih pivovarn in mlinov. Za to so se opremili s floto električnih mini tovornjakov, ki bodo krožili po mestu in prevzemali zavrženo hrano. Za dodatek bodo ob farmi gojili alge in morsko travo, saj so to rastline, ki imajo visoko vsebnost proteinov, poleg tega pa raste zelo hitro. Za prav posebne poslastice bodo na vertikalnih vrtovih na farmi s pomočjo LED-svetilk gojili travo. Del električne energije, potrebne za delovanje hleva, bodo namreč proizvedli sami s pomočjo sončnih celic.
Seveda tak način urbanega kmetovanja prej ali slej naleti tudi na kritike. V Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo opozarjajo, da je tak tehnološko napreden način pridelave hrane v mestih vendarle drag in se lahko zgodi, da bo rezerviran le za bogata okolja in bo v lasti zasebnih podjetij. Zato kljub vsemu predlagajo, da bi poleg takega načina urbanega kmetovanja več investirali tudi v majhne samooskrbne enote konvencionalne pridelave, ki bi bile dostopne večjemu številu prebivalcev svetovnih mest.
Ne glede na to nizozemski snovalci prvega plavajočega urbanega hleva načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu podobne projekte zgradili tudi v drugih nizozemskih mestih in v Aziji.
