Kanalizacijsko omrežje z ustreznimi objekti ter pripadajočo čistilno napravo je treba obravnavati kot dele skupnega ekološkega sistema, ki delujejo v medsebojni odvisnosti. Delovanje celotnega sistema je odvisno od delovanja najšibkejšega člena te verige. Naloga kanalizacijskega omrežja je zbiranje ter odvajanje onesnažitev na pripadajočo čistilno napravo. Na čistilni napravi pa naj se v zakonsko predpisani stopnji zadržijo, izločijo in odstranijo te onesnažitve, medtem ko se zgolj ustrezno očiščeno transportno sredstvo (voda) kontrolirano odvaja v ustrezne vodotoke.
Obsegi delnih kakor tudi skupnih emisij teh celotnih sistemov so v evropski, kakor tudi v (vsem zahtevam EU obvezno prilagojeni) slovenski zakonodaji strogo predpisane. Pri izpustih iznad območij naravnih kopališč (Lancovo) pa so te zahteve še znatno bolj zaostrene. Žal pa se pri nas zahteve evropske zakonodaje praviloma »spregledajo«.
Ločimo tako imenovani mešani in ločeni način izvedbe kanalizacijskih omrežij. Oba načina imata deloma diametralne zahteve, kakor tudi različne prednosti in pomanjkljivosti delovanja, zato je treba ta omrežja temu ustrezno skrbno izbirati, načrtovati ter graditi. V slovenski praksi zelo priljubljeno (praviloma nedopustno ter napačno izvedeno) kombiniranje obeh načinov v istem omrežju je strokovno izredno zahtevno (večkrat celo nemogoče) početje. Žal slovenska praksa kaže, da pretežna večina slovenskih načrtovalcev tega strokovnega znanja ne obvladuje.
Napačno dimenzioniranje ter izvedba omrežij in naprav, izredno visoki (nedopustni) deleži tujih voda, pomanjkljive razbremenilne naprave itd. povzročajo nedopustno razbremenjevanje znatnega dela onesnaženja direktno v vodotoke. Torej na čistilno napravo ne doteka in je ne obremenjuje vsa predvidena obtežba. Poleg tega je pri izbiri slovenskih čistilnih naprav vedno odločilna zgolj njihova najnižja investicijska cena, kvaliteta delovanja kakor tudi znatno previsoki obratovalni stroški ostajajo postranskega pomena.
Iz navedb v medijih je torej jasno razvidno:
1. Kanalizacijsko omrežje Bleda in okolice je nestrokovno zasnovano, nepravilno dimenzionirano, kakor tudi stihijsko grajeno, brez skupnega generalnega strokovnega koncepta.
2. Na omrežje so nedopustno priključene visoke količine tujih vod (priključki ali vdori potoških in jezerskih voda, podtalnice itd.), ki poleg visokih obratovalnih stroškov povzročajo visoko redčenje sušnih pretokov in njihovo prekomerno, nedopustno direktno prelivanje v vodotoke.
3. Zaradi nepravilnega razbremenjevanja občasni padavinski pretoki še dodatno redčijo ter razbremenjujejo biološko obtežbo čistilne naprave. Visoke količine biološke obtežbe zatorej sploh ne pritekajo na čistilno napravo.
4. Nikjer ni omenjeno in upoštevano ekološko zelo škodljivo delovanje blejske natege.
5. Sedanja biološka in hidravlična zmogljivost sezonsko hudo preobremenjene čistilne naprave ne zadoščata zahtevam dejanske številnosti prebivalstva, gostinskih objektov, turistov ter obiskovalcev.
Mnenja sem, da je plast plavajočega blata in rastlinja na površini Save v glavnem posledica prelivanja preobremenjene čistilne naprave, kakor tudi izpustov blejske natege ter razbremenjevanja iznad čistilne naprave.
Čas bo torej, da se končno, po nekaj desetletjih »ugankarskih krožkov« in »medsebojnega pripisovanja krivde«, celostnega reševanja tega problema resno lotijo na tem področju ter v praksi ustrezno usposobljeni, izkušeni strokovnjaki.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
