Pred Googlom je nova pomembna razsodba. Tokrat gre za odločitev sodišča Evropske unije (CJEU), ki bo domnevno jutri predstavilo odločitev v zvezi s pravico do pozabe. Točneje gre za tožbo, ki jo je pred evropsko sodišče prinesel francoski informacijski pooblaščenec. Ta zahteva, da se pravica do pozabe državljanov EU ne upošteva zgolj znotraj EU temveč tudi v vseh različicah Googlovega iskalnika po svetu. Francoski varuh osebnih podatkov trdi, da je zgolj tako mogoče zagotoviti upoštevanje pravic evropskih državljanov, medtem ko Google opozarja, da bi takšna praksa lahko privedla do izbruha zahtev po cenzuriranju vsebin na spletu.
Pravica do pozabe od leta 2014
Državljani EU imamo od odločitve sodišča Evropske unije leta 2014 tako imenovano pravico do pozabe. Ta od spletnih iskalnikov zahteva, da na željo posameznikov izbrišejo iskalne rezultate, v katerih se pojavljajo zastareli oziroma netočni, nepravilni, nepomembni in prekomerni podatki o njih. Tedanja odločitev sodišča je prišla po tožbi Španca, ki ni želel, da ob vsakem iskanju njegovega imena v Googlovem iskalniku uporabniki dobijo podatke o njegovem bankrotu, od katerega je tedaj minilo že več kot desetletje.
Novo tožbo na isto temo je sprožil francoski informacijski pooblaščenec CNIL. Ta je že leta 2015 Googlu očital, da ni dovolj, če iskalni rezultat o francoskem državljanu umakne s francoske ali vseh različic googla znotraj EU, temveč mora rezultate izbrisati z vseh svetovnih različic svojega iskalnika. Googlu je očital, da je do teh podatkov še zmeraj mogoče dostopati, če se prebivalci EU nahajajo v tujini oziroma, če pri brskanju po spletu uporabljajo navidezno privatno omrežje (VPN), s katerim lahko uporabniki spletne strani pretentajo, da se nahajajo v drugih državah. CNIL je Google zaradi tega leta 2016 tudi oglobil, ameriško podjetje pa se je na odločitev pritožilo francoskemu sodišču. To je odločanje nato prepustilo sodišču Evropske unije.
Potencialna Pandorine skrinjica
Po poročanju Wall Street Journala se Google namerava braniti, češ da trenutni ukrepi za zagotavljanje pravice do pozabe delujejo v skoraj vseh primerih, ko nekdo v Franciji brska po spletu. Poleg tega naj bi opozoril, da je pri tovrstnih ukrepih treba paziti tudi na pravice državljanov drugih držav, kjer zakoni EU ne veljajo. Google med drugim opozarja, da bi takšen ukrep lahko odprl Pandorino skrinjico raznovrstnim nezaželenim stranskim učinkom. Opozarja se namreč, da bi v primeru, ko bi Google moral na vseh različicah iskalnika upoštevati zakone EU, podobno lahko zahtevale tudi države, ki želijo z enostransko zakonodajo cenzurirati, katere vsebine se lahko pojavijo na spletu.
Če bi obveljala dosedanja praksa, bi takšna cenzura veljala zgolj na različici iskalnika v dotični državi, če bi sodišče EU odločilo, da mora Google zahteve ene zakonodaje upoštevati v vseh državah, pa bi to dalo težo zahtevam drugih držav za umik njim nevšečnih vsebin povsod po svetu. V tem kontekstu se omenja predvsem zahteve po umiku zgodb o korupciji, zlorabah človekovih pravic in podobnih kočljivih tem, ki jih nekatere države ne želijo obešati na velik zvon. Zamisliti pa si je možno tudi drugačne posege, ki segajo na javno moralo in še na marsikatera druga področja.
