Zelene strehe zahtevajo primerno konstrukcijo, od katere je odvisno, kakšno ozelenitev si lahko privoščimo. Predvsem intenzivne zasaditve so zelo težke, saj ostrešje in zidove obremenimo z 20–50 centimetri zemlje z drenažnim slojem, zdržati morajo človeško težo, v večini slovenskih krajev pa še težo snega. Teža zelene strehe lahko doseže tudi do 800 kilogramov na kvadratni meter, kar obremeni ostrešje in objekt pod njim. Ekstenzivne zasaditve so bistveno lažje, a vseeno predstavljajo znatno obremenitev. Pogoj za izdelavo zelene strehe je torej primerna konstrukcija, ki je lahko v določenih primerih tudi največji strošek. Zaradi nosilnosti se zelene strehe najpogosteje izdeluje na armiranobetonskih konstrukcijah, ob dovolj trdni konstrukciji pa lahko ozelenimo tudi leseno ostrešje.
Trdna konstrukcija, zaščitena pred vlago
Največkrat boste zeleno streho zasledili na ravni ali položni enokapnici. Streha mora v vsakem primeru imeti nekajstopinjski naklon, da se zagotovi pravilno odtekanje vode. Sestavljena je iz večih plasti hidroizolacije in toplotne izolacije, zaščitnih folij, drenažnega sloja in substrata. Najprej se položi parno zaporo, ki zadrži vlažen zrak iz bivalnih prostorov, da ta ne kondenzira v višjih slojih. Sledijo toplotna izolacija in hidroizolacija ter drenažni sloj, ki poskrbi za odtekanje vode. Debelina substrata je odvisna od tipa zasaditve in pri zasaditvi grmovnic ali dreves znaša približno pol metra, pri ekstenzivni zasaditvi pa je lahko sloj tanek le nekaj centimetrov. K razširitvi enostavnejših strešnih ozelenitev je prispeval razvoj na področju hidroizolacije, ki je omogočil tanke sloje izolacije in drenaže, kar je znižalo težo in absolutno debelino zelene strehe.
Vse več ekstenzivnih zasaditev
Ekstenzivne zasaditve so zaradi nizke teže in nezahtevnega vzdrževanja pogostejše kot intenzivne zasaditve, ki so drage za izvedbo in vzdrževanje. Za ekstenzivno zasaditev izberemo proti suši odporne rastline, ki uspevajo v malo zemlje. To so kaktusi, trave, sukulente, plazeče se rastline ter uporabna zelišča in začimbnice. Na zelene strehe se najpreprosteje polaga pripravljene preproge zasaditve, drugi način je nasipanje substrata in sajenje sadik. Ta način omogoča več svobode pri izbiri rastlin, je pa časovno zahtevnejši. Ozelenitev ni takojšnja, temveč se rastline razrastejo postopno, tako kot je v naravi tudi običajno. V intenzivno zasaditev sodijo poleg podrasti tudi večje rastline, kot so grmovnice in drevesa. Pri takšni zasaditvi moramo zagotoviti enostaven dostop, saj zahteva streha kar nekaj vzdrževanja. Površino moramo kositi in zalivati, drevesa pa obrezovati. Ekstenzivna zasaditev je neprimerno bolj enostavna, saj jo razen zalivanja lahko prepustimo sami sebi.
Evropske prestolnice zelenijo
Zelene strehe predstavljajo učinkovit sloj toplotne izolacije. Že tanka plast zemlje in ekstenzivne zasaditve pozimi zadržuje toploto v prostoru, poleti pa ohranja notranjost hladno. Debelejši sloj substrata lahko v poletnih mesecih izniči potrebo po klimatski napravi, mikroklimo podstrešnega stanovanja pa približa pritličnemu stanovanju. Tako kot druge zelene površine tudi zelene strehe v urbanih središčih zmanjšujejo akumulacijo toplote in pregrevanje mesta. Nekatera evropska mesta so pred desetimi in več leti prepoznala pozitivne učinke zelenih streh in so v določeni meri uzakonila uporabo zelenih površin na strehah. Danska, Francija in Nemčija imajo na mestni ali državni ravni za določene objekte predpisano vsaj delno uporabo zelenih streh (javni objekti, poslovni objekti v industrijskih conah in podobno), zelene strehe subvencionira večina nizozemskih občin. V danskem Köbenhavnu je od leta 2010 celo obvezna uporaba zelenih streh na vseh novozgrajenih stavbah, ki imajo streho z naklonom manj kot 30 stopinj.
Pravih spodbud v Sloveniji še ni
V Sloveniji smo s spodbujanjem zelenih streh bolj zadržani. Urejanje predpisov je prepuščeno občinam in njihovim prostorskim načrtom, pri čemer najdemo zelene strehe le v Novi Gorici in Ljubljani. V Novi Gorici je predpisana funkcionalna izraba več kot 2000 m2 velikih streh na proizvodnih objektih, pri čemer so zelene strehe le ena od predlaganih možnosti poleg parkirišč in sončnih elektrarn. Bolj konkretni so v Ljubljani, kjer pa še vedno ne moremo govoriti o kakšnih posebno naprednih spodbudah ozelenjevanja. Zeleno streho je treba urediti na novih objektih, ki imajo več kot 600 m2 veliko ravno streho.
Pozitivnih posledic je več
Zasaditev zelenja na strehi ne prispeva le k čistejšemu zraku. Zelene strehe zadržujejo deževnico, izboljšujejo kakovost zraka in krepijo biotsko raznovrstnost. Na zelenih strehah mest nastajajo javni parki in vrtovi, na katerih je prebivalcem omogočena samooskrba z gojenjem zelenjave. Zaradi potresne ogroženosti Slovenije bodo pri nas v ospredje prišle verjetno predvsem ekstenzivne zasaditve, ki z nižjo težo manj vplivajo na statiko objekta. A tudi če se v slovenskih mestih ne bomo sprehajali po strešnih parkih, je v sklopu ekstenzivnih zasaditev možnosti ogromno, tako na javnih kot na zasebnih objektih.
