Evropska unija se ni še nikoli hkrati soočala s tolikšnimi izzivi navznoter in navzven, vključno z odnosom Združenih držav do nje, kakršnega ne pomni. Zagovorniki globljega evropskega povezovanja ob tem stojijo na mestu, kar se lahko spremeni v krizo in zaton Unije, če bodo prevladali privrženci nacionalistične politike, ki so trenutno edini v vzponu. S temi ne preveč obetavnimi opažanji za Evropsko unijo, ki sta jih podala glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier in slovenski predsednik Borut Pahor, se je včeraj na Bledu začel trinajsti strateški forum, ki bo do danes zvečer ponudil skupno 24 okroglih miz o regionalnih in globalnih vprašanjih.
Odmevna pozitivna izjava
Barnier je najbolj izpostavljen gost letošnjega foruma. Pogajanja o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije so postala tako zapletena in negotova, da ga posluša vsa Evropa, ko nekaj reče. Na blejskem forumu je najbolj odmevala njegova izjava, ki ni bila črnogleda. Rekel je, da je realno mogoče doseči dogovor med EU in Veliko Britanijo o pogodbi o brexitu v šestih do osmih tednih. »Če upoštevamo čas, ki bo potreben za ratifikacijo v poslanski zbornici na eni strani ter v evropskem parlamentu... na drugi, moramo doseči dogovor pred začetkom novembra. Mislim, da je to mogoče,« je rekel na otvoritvenem panelu, ki je bil pravzaprav slabo uro dolg intervju z njim, opravil pa ga je voditelj in novinar Ali Aslan z nemške televizije Deutsche Welle.
Barnierjeve besede so pozitiven signal, saj je še pred dobrimi desetimi dnevi dejal, da se mora EU pripraviti na možnost, da dogovora o brexitu ne bo. Ta sicer ostaja, glavni pogajalec EU pa pravi, da bo za pozitiven razplet treba streti tri najtrše preostale orehe na čelu s tem, kako izvajati nadzor blaga med Irsko in Veliko Britanijo, ko slednja ne bo več del enotnega trga, hkrati pa obdržati prepustno mejo. Mimo tega pa Barnier opozarja, da EU morda še nikoli ni bila soočena s toliko izzivi navznoter in od zunaj.
Potrebujemo en uspešen referendum o nečem pomembnem
Pahor je tako kot letos že pred petimi leti na forumu dejal, da Evropska unija nujno potrebuje ustrezno vizijo. A če je takrat razmišljal o Združenih državah Evrope in če je še lani podpisal tako imenovano Ljubljansko pobudo za novo ustavo Evropske unije, je bilo včeraj tudi iz njegovih besed zaznati, kako naglo se spreminja razpoloženje na stari celini. »Priznavam, da... zdaj ni podpore nečemu tako radikalnemu,« je dejal o pobudi za novo ustavo. Vendar je po njegovem mnenju nujno, da zagovorniki evropskega povezovanja v razumnem času, morda petih ali desetih let, ponudijo nekakšno vizijo Evropske unije, »sicer ta ne bo le obstala na mestu, ampak bo doživela zaton«. Po njegovem je treba na neki način pokazati, da večina ljudi podpira evropski projekt, morda z uspešnim referendumom o kakšnem pomembnem vprašanju, denimo o varnosti. »Tako bi dobili nekaj moči za naslednjo razpravo o prihodnosti Evrope. Nemogoče je le gledati, kaj se dogaja okoli nas, in čakati, da bo kaj drugače Ne bo, če stojimo križem rok,« je dejal Pahor.
Grozeča Trumpova ideologija
O Evropi je na posebni okrogli mizi govorila tudi Reva Goujon, podpredsednica za globalne analize pri Stratforju, ameriški platformi za geopolitične podatke in analize. Evropa se mora zavedati, da je trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa zanjo velika grožnja, je dejala. »Obseden je s trgovinskim primanjkljajem, dobesedno obseden. Razmišlja tako: če vi izvozite k nam več, kot mi k vam, ste vi zmagovalec, mi pa poraženec. Zato se zateka k carinam,« je pojasnila in dodala, da je EU posebno velika Trumpova tarča.
Forum se bo končal danes.
