Dolgo ero vladanja koprskega župana Borisa Popoviča, ki na stolu prvega občinskega moža sedi od leta 2002, bo poskušal zamajati radijski voditelj, mladinski aktivist in politik Aleš Bržan. Na zadnjih lokalnih volitvah je kot kandidat SMC že konkuriral Popoviču. Letos poleti je ustanovil stranko Lista Aleša Bržana. Pravi, da zgolj zaradi formalnosti, saj da ni več strankarski človek. Iz SMC je zaradi nestrinjanja s strankinim delovanjem kmalu izstopil. »Več glasu želimo dati občanom, jih vprašati, kakšne so njihove potrebe, spodbujati želimo dvosmerno komunikacijo, uvedli bi participativni proračun,« Bržan odgovarja na vprašanje, kateri bodo poudarki njegove kampanje in morebitnega kasnejšega županovanja. Prepričan je, da koprsko podeželje potrebuje več vlaganj, kot jih je bilo deležno doslej. S pomočjo družabnih omrežij stranka trenutno med občani izvaja številne ankete in na ugotovitvah bo temeljil tudi Bržanov volilni program.

S septembrom se v aktivno volilno kampanjo podaja tudi koprski podjetnik in slaščičar Danijel Sertič, član stranke NSi. »Koper ima veliko infrastrukture že zgrajene, manjka pa mu duša,« tudi Sertič razkrije, da bo v kampanji stavil na ljudi, na njihovo vključevanje v mestno politiko, in da bo bolj prisluhnil podeželju. Ali se bo kandidatom, ki bodo poskušali spodnesti Popoviča, pridružil tudi ribič Silvano Radin, ki je po arbitražni razsodbi od Hrvatov prejel za več tisoč evrov kazni, še ni jasno. Potrdil je, da je evidentiran kot kandidat, a dodal, da morata njegovo kandidaturo potrditi še izvršni odbor in svet stranke SDS, katere član je. Za Oljko bo kandidiral tudi podjetnik Valter Krmac.

V Izoli in Piranu zagotovo nova župana

V Ankaranu se bo za nov mandat potegoval aktualni župan Gregor Strmčnik. V prvih štirih letih je občino postavil na noge, dosegel razglasitev Debelega rtiča za krajinski park, začel pripravo občinskega prostorskega načrta in okrcal idejo, da bi na Debelem rtiču namestili migrante. Pravega tekmeca za zdaj še nima. Kot možen protikandidat se je omenjal odvetnik Franci Matoz. Na naše poizvedovanje, ali informacija drži, ni odgovoril.

Jasno pa je, da bosta novega župana dobila Izola in Piran. Županski stol v Izoli resno zanima stomatologa, direktorja izolskega zdravstvenega doma in nekdanjega občinskega svetnika Evgenija Komljanca. Na volitve se pripravlja že od začetka leta, ustanovil je gibanje Ponosni na Izolo, za njim med drugimi stojita dvakratni olimpijski podprvak Vasilij Žbogar in slovenski nogometaš ter nogometni trener Tonči Žlogar. Gibanje na prvo mesto postavlja socialni čut in skrb za najšibkejše, napoveduje pa tudi revizijo megalomanskih turističnih projektov, ki naj bi jih v prihodnje uresničili na območju Delamarisa in nekdanje tovarne Argo. Komljanec bi raje videl, da bi prostor namenili gradnji družinskih hotelov. Za izolskega župana se bosta potegovala tudi dosedanja svetnika Aleksej Skok (SD) in Danilo Markočič (DeSUS), aktualni župan Igor Kolenc ne bo kandidiral.

Piran, ki se med obalnimi mesti sooča z največjimi prostorskimi in turističnimi zagatami, zanima nekdanjega ministra za zdravje in poslanca Tomaža Gantarja. Probleme Pirana pozna, nenazadnje je mestu že županoval, zato mu pisanje volilnega programa ne bi smelo povzročati težav. »Prehitro je, da bi govoril o programu, nenazadnje se nisem še niti prijavil,« pravi, da si želi pred vložitvijo kandidature okrog sebe zbrati dobro ekipo. Potrdil je, da se za sodelovanje pogovarja tudi z Gašparjem Gašparjem Mišičem. Ta je sprva še kolebal, ali ne bi na volitvah nastopil kar sam. Za stol se bo potegoval tudi kandidat SMC Andrej Korenika, nekaj zmede pa je očitno nastalo v stranki SD. Stolček naj bi zanimal tako nedavno izvoljeno poslanko Meiro Hot kot direktorja javnega okoljskega podjetja Alena Radojkoviča. O kandidatu se bodo v stranki odločili v prihodnjih dneh. V tem času bo padla tudi odločitev, ali se bo na županske volitve podal Davorin Petaros, predstavnik civilne iniciative Piran, ki je lani zrušila občinske prostorske načrte za Fieso.

Mandatarjeva stranka brez kandidatov

Zanimivo je, da obalne občine že dolgo niso več v rokah uveljavljenih ali vladajočih strank. Večina dosedanjih županov in najresnejših kandidatov prihaja iz raznih list in gibanj, ki poudarjajo lokalpatriotsko ljubezen do občine (Koper je naš, Ponosni na Izolo, lista Naš kraj, lista Radi imamo Ankaran). Celo Tomaž Gantar, član DeSUS, na volitvah ne bo kandidiral pod okriljem stranke, temveč novoustanovljene liste Naš kraj. Mandatarjeva stranka Lista Marjana Šarca medtem na Obali svojih kandidatov najverjetneje sploh ne bo imela, Levica kandidate še evidentira, v koprskem odboru SMC pa ugotavljajo, da Koper iz mandata v mandat postaja večji ujetnik politike, ki deli na vaše in naše. Ali bodo kandidata v Kopru imeli, niso jasno odgovorili.