Predstavniki neparlamentarnih strank (Vili Kovačič, Andrej Magajna in Janko Veber) opozarjajo na nedemokratičnost volitev, v prvi vrsti zaradi volilnega zakona, ki po njihovem onemogoča enako obravnavo parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Pritožili so se tudi na US z upanjem, da bo volitve razveljavilo.
Nova Slovenija s predsednikom Toninom je z dolgimi (zanjo zelo uspešnimi) pogajanji kradla čas. V resnici je taktizirala, kako bi izoliranemu, nesojenemu mandatarju Janši pripeljala stranke v naročje. Ni ji uspelo. Zdaj se spet ponuja Šarcu v smislu: »Pusti Levico. Upoštevaj naše dogovore z 'najboljšim' gospodarskim programom vred in te bomo kot opozicija podpirali.« (O njihovi nezanesljivosti smo se lahko prepričali tudi pri glasovanju o delovnih telesih DZ.)
Koalicijo in vlado v nastajanju na vso moč rušijo (nekateri) podjetniki. Protestirajo, grozijo, samo da bi ohranili svoje privilegije: »Delavcem naj kar odtegnejo 34 odstotkov od plače. Lastniki kapitala pa ne bomo plačevali več kot 20 odstotkov, ker bi bilo za nas vse drugo krivično. Kljub temu radi vzamemo solidarno pomoč za svojo dejavnost.« Seveda jih podpirajo (in pričakujejo povračilo) desne stranke. Podpirajo jih tudi mediji, ki jih vabijo in dopustijo, da se bolj kot o pomanjkanju njihove solidarnosti razpravlja o »venezuelskem scenariju radikalne« Levice. Narobe svet.
Svojo vlado hkrati gradi in ruši tudi koalicija sama. Zaradi medsebojnih odnosov, boja za stolčke, zaradi nekaterih ministrskih kandidatov (kandidatke) in posameznih neadekvatnih odzivov. Pri tem ne mislim toliko na nepotrebne izjave poslancev Levice, ampak bolj na koalicijske partnerje. Ti hitijo gospodarstvenike miriti in jim pojasnjevati. Celo opravičujejo se, da ni (ali ne bo) vse tako, kot se zdi na prvi pogled. S tem vzbujajo dvom, da se bodo držali doseženega dogovora z opozicijsko Levico. Verjetno se zavedajo (zavedamo), kaj bi za vlado to pomenilo?
Kaj pa naša skrajna desnica, stranka SDS? Ta »povezovalna stranka domoljubov«, ki ji je »mar« za Slovenijo? Kar naprej ji nekaj kradejo. Prej volitve, zdaj vlado. »Ni demokratično, da se z Janšo niso hoteli pogovarjati in da ni postal predsednik vlade. Najbolj sposoben politik je, stranka pa ima najboljši program in ministrske kandidate. Edina prava rešitev so nove volitve.« Zanje si prizadevajo in uporabljajo vsa znana sredstva in načine. Diskreditirajo, zasmehujejo poslance koalicije, Levica je postala sovražnik številka ena. Na sejah so pogosto destruktivni, vnašajo ideološke teme, podobno, kot so jih prejšnja leta. Pa šele začetek je. (Ne smem biti krivična in metati vseh poslancev SDS v isti koš.) Svoj vpliv vedno bolj gradijo na strahu, jezi in sovraštvu.
Ko je evropska komisija predlagala novo direktivo za nadzor nad orožjem, so v stranki zapisali, »da demokracija sloni na zasebni lastnini in da je omejevanje dostopa do orožja, ki ga imajo državljani za svojo varnost, grob poseg v demokratične temelje Slovenije«. Se še spominjate, kaj so izjavili zaradi beguncev? »Ker vlada ne zna zavarovati svojih državljanov, naj se ljudje samoorganizirajo, kupijo orožje, branijo lasten dom. Naj ustanovijo vaške straže.« Podobno je pred kratkim v DZ večkrat »posvaril« Jelinčič. To me pri priči spomni in pripelje do Andreja Šiška. Tudi njegov argument je ogroženost Slovencev, njegova oborožena domoljubna varda pa naj bi Slovenijo zavarovala pred begunci in drugimi sovražniki.
Še nekaj skupnih točk imajo Jelinčič, Šiško in Janša. Vsi trije se navdušujejo nad simbolom črnega karantanskega panterja. Šiško in Janša, kot lahko vidimo, zdaj tudi nad belim. Šiško je bil pred leti obsojen in zaprt zaradi poskusa uboja, Jelinčič, ki naj bi mu priskrbel material za bombo, pa ne. Se še spomnite svarila Franceta Bučarja ob prvem postroju Janševe garde v Kočevski Reki? »Žalibog, ampak natančno tako se je začelo v nacistični Nemčiji. Spodnaša se avtoriteta države, avtoriteta sodišča, ustanavlja se strankarska vojska. Pa smo tam.« Ali veste, da pri Janševem združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) deluje strelsko društvo, ki si po zapisu na spletni strani prizadeva za »izobraževanje članov s ciljem varnega in odgovornega ravnanja z orožjem«? Gre zlasti za ravnanje z vojaškim, ne pa športnim orožjem.
Ko razmišljam o vsem tem, me je strah. Ne beguncev, ampak vseh naših domoljubov. Kaj šele bo, če bodo prišli na oblast?
Polona Jamnik, Bled
