Zato format, niz odprtih prizorov s plesom, pretiranimi gestami in petjem, ki zgolj nekaj implicirajo in veliko obljubljajo, razvijejo pa se ne, pravzaprav ustreza vsebini. Zahtevnega (starega) gledalca, vajenega vsega hudega, nalašč pušča v suspenzu in se hkrati nad njim (bolj ali manj pasivno) agresivno znaša. Kajti tudi gledalci ustvarjalcem (nikoli) ne izpolnijo njihovih visokih pričakovanj: razumeti, dovolj sodelovati in poplačati vse to njihovo telesno in psihološko trošenje, igralsko delo. Hkrati pa predstava implicira tudi nekega drugega – novega gledalca, ki je še po

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.