Wyss meni, da je finančni sistem ZDA danes bolje pripravljen na takšne krize, kot se je zgodila pred desetletjem s propadom nepremičninskega trga, vendar pa naslednja kriza najverjetneje ne bo enaka oziroma ne bo imela enakih vzrokov.
»Lehman Brothers je med drugim propadel zaradi tega, ker centralna banka Federal Reserve (Fed) ni imela zakonske osnove, da ga reši. Sedaj jo ima,« je dejal nekdanji član odbora Nacionalnega združenja za poslovno ekonomijo v Washingtonu.
»Jeseni 2008 je šlo vse narobe zelo hitro. Fed je skušal poiskati banko, ki bi prevzela Lehman Brothers, tako kot je JP Morgan Chase pred tem prevzel Bear Stearns. Ni uspelo z Bank of America in banko Barclays in Lehman Brothers je propadel, kar je iz današnje perspektive videti kot napaka, saj so šle nato navzdol tudi druge ustanove, kot na primer zavarovalnica AIG,« je dejal profesor ekonomije na univerzi Brown.
Wyss za krizo ne krivi le finančnih ustanov v ZDA, ampak tudi ljudi, ki so v obdobju nizkih obresti najemali hipotekarne kredite in kupovali po več nepremičnin, čeprav niso imeli niti približno dovolj sredstev za odplačevanje obrokov. Vsi so pač računali, da se bo rast cen nepremičnin nadaljevala. Bolezen ni bila omejena le na ZDA, ampak se je podobno dogajalo tudi v Evropi.
Fed ni pravočasno uvidel, kaj se dogaja, ko bi moral posredovati in poskrbeti, da se ljudje ne izpostavljajo preveč s stanovanjskimi posojili. »Bilo je tudi veliko prevar, čeprav ne toliko s strani bank kot s strani nepremičninskih oziroma hipotekarnih posrednikov, ki so ljudem govorili, da ne potrebujejo denarja in jim celo izpolnjevali lažne obrazce o dohodku,« je dejal Wyss, ki je pred prihodom na S&P delal tudi kot višji ekonomist pri Fedu in gospodarski svetovalec angleške centralne banke.
Niso se zavedali celotne razsežnosti problema
»Bilo je veliko krivcev, ki so delali napake. Trg izvedenih vrednostnih papirjev (Credit Default Swaps) je bil povsem nereguliran ne samo v ZDA, ampak tudi na primer v Londonu, in nismo imeli natančnega pregleda nad dogajanjem. Zavedali smo se sicer, da so težave in so nekatere ustanove preveč izpostavljene tovrstnim finančnim instrumentom, da so bile vrednosti prenapihnjene, vendar se nismo zavedali celotne razsežnosti problema.«
V ZDA so imele največje težave zvezne države z najbolj ohlapnimi zakoni o stečaju, kot so Florida, Nevada, Arizona ter Kalifornija. Tam so hipoteke padale najhitreje. »Bilo je zastrašujoče. Nastala je panika, ker je vse propadalo. Ljudje več niso kupovali, banke več niso posojale. AIG je morala razprodati Fedu vse svoje hipotekarne papirje za 15 centov na dolar. Danes so na primer ti vredni do 90 centov na dolar,« je položaj leta 2008 opisal Wyss.
»Proračunski reševalni paket vlade takratnega predsednika ZDA Georga Busha mlajšega ni bil slab glede na to, da se je vse delalo na hitro. Stimulacijski paket predsednika Baracka Obame iz leta 2009 po mojem mnenju ni bil ustrezen, ker je bilo v njem preveč politike. Moral bi biti bolj merjen tja, kjer bi lahko pomagal, kar pa ni bil. Denar se je delil po kongresnih okrožjih, kjer ni bil potreben. Vendar pa je bilo vseeno boljše kot nič,« meni Wyss.
»Vlaganja v avtoceste niso povzročila hitre stimulacije. Preveč denarja je šlo na primer na podeželje, finančna kriza pa je bila problem mest. Gradnja ceste v Minnesoti ne pomaga rešiti stanovanjske krize drugje. Finančna reforma, ki je bila sprejeta po krizi, je prav tako veliko zgrešila,« meni Wyss, ki temu reče »zapravljena kriza«, kar pomeni, da je kriza ponudila priložnost za reforme, ki pa niso bile izvedene.
Vzroki za naslednjo krizo ne bodo enaki
Kljub vsemu ima danes Fed veliko več pooblastil za nadzor nad velikimi finančnimi ustanovami in možnost posredovanja v primeru njihovega propadanja. »Leta 2008 tega ni bilo in sedaj lahko hitreje ukrepajo. Feda torej po novem več ne bodo prinesli okrog, a problem je v tem, da naslednja kriza ne bo izbruhnila iz enakih vzrokov kot 2008 in verjetno tudi ne v isti državi, čeprav se ne strinjam povsem, da se je vse skupaj leta 2008 začelo v ZDA,« meni Wyss.
Opozarja, da je zaradi istih razlogov kot Lehman Brothers najprej propadla britanska banka (Northern Rocks). Wyss meni, da se zametki bodoče krize že vidijo v Evropi, kjer so državni dolgovi izrazito previsoki in posledice so vidne v Grčiji, pa tudi v drugih državah, kot so Španija, Portugalska ter Irska.
Skrbijo ga tudi razmere na hitro rastočih trgih in borzne špekulacije, ki lahko povzročijo paniko, ki se lahko spremeni v krizo. Države so zrahljale svoje bančne zakonodaje, da pritegnejo denar iz tujine, nimajo pa virov za ustrezno upravljanje. Wyss meni, da ZDA ne bodo krive za naslednjo krizo oziroma ne bodo njen vir, kar bo pokazal čas, saj se tudi on, kot vsi drugi ekonomisti, strinja, da bo do naslednje krize pač zagotovo prišlo.
