No, Demosova vlada in njen obrambni minister Janez Janša sta sprejeto izjavo razglasila za brezpredmetno, češ da se izvajanje obrambnih nalog vrši na celotnem ozemlju Republike Slovenije in Koper pri tem ne more biti izjema.

Zgodila se je vojna in streljalo ter umiralo se je tudi v Kopru, a požar je bil z aktivacijo razuma dokaj hitro spravljen pod nadzor in z umikom enot JLA tudi dokončno pogašen. Vsaj pri nas seveda. Prav ob umiku zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije sem dejal, da sem v njem videl prvi korak k postopni demilitarizaciji ne le Kopra, ampak celotne Slovenije. Kako sem se uštel! Še grdo so me pogledali vsi, ki so me 26. oktobra 1991 poslušali na koprskem pomolu.

Dvanajst let kasneje smo že vstopali v Evropsko unijo in Nato. V Ankaranu, v prostorih nekdanje bolnišnice, je že domoval 430. mornariški divizion Slovenske vojske in pričeli smo dobivati obiske vojaških ladij prijateljskih držav in članic severnoatlantskega zavezništva. Protokol ministrstva za obrambo ni mogel mimo občine in svojo vlogo gostitelja je le-ta dostojno odigrala. Pa še prilika je bila, da bi gostom, z vso potrebno vljudnostjo, povedali o zgodovini miru predanega Kopra ter o naši izjavi proti vojaškim prisotnostim.

V državnem zboru sprejeti pomorski zakonik je prepovedoval vplutje v slovenske teritorialne vode in slovenska pristanišča vojaških in drugih ladji na jedrski pogon ali z jedrsko oborožitvijo, a članstvo v zvezi Nato nas je vodilo k temu, da bi postali bolj papeški od papeža. Spremenili smo zakonik, tako da o prej omenjenih vplutjih odloča vlada. V Koper sta prišli ameriška letalonosilka in podmornica na jedrski pogon. Sama sreča je hotela, da se nič neljubega ni zgodilo.

Kasneje so se vendarle tovrstni prihodi korenito zmanjšali, a znašli smo se na zemljevidu jedrskih pristanišč, skupaj s Trstom. Nič kaj časten naslov, ko pomislimo, čemu jedrsko orožje služi in kaj sta pomenila za človeštvo Hirošima in Nagasaki.

Na referendumu 2003 sem bil odločen privrženec včlanjevanja v Evropsko unijo in enako odločen nasprotnik članstvu v Natu. Kaj nam je prvo prineslo, vemo in sadove uživamo vsi, drugo pa le vojaške obveznosti zunaj Slovenije na pogojno rečeno mirovniških misijah zavezništva. Da, pogojno rečeno, ker nimajo vse dejansko mirovniškega pridiha. Večina je le vzdrževanje stanja kvazi miru po vojnah, ki so jih zanetile vodilne članice Nata na čelu z ZDA, in pomoč slednjim pri ohranitvi njihovega vpliva in njihovih koristi na osvojenih ozemljih.

S prihodom Donalda Trumpa na čelo ZDA so se pomnožili razlogi za izstop iz zavezništva. Jasno je omenjeni gospod sporočil, da zahteva povečanje obrambnih izdatkov pri vseh članicah Nata, ki so pod 2 odstotki BDP, in nakup predvsem ameriškega orožja in ameriške tehnike. Obenem ruši skozi dolga desetletja zgrajeni svetovni red in grozi svetu z novimi vojaškimi posegi. Celo z uporabo jedrskega arzenala.

In mi? Namesto premisleka o tem članstvu v luči spremenjenih okoliščin in vsaj spraševanja ljudi, kot je predlagala Levica, ali se ne bi raje odločili za nevtralnost po vzoru Avstrije, Švedske in Finske, prav na Koper in na našo Luko padejo oči Nata, ki bi si tu rad ustvaril logistično bazo za transport predvsem ameriške oborožitve in druge vojaške opreme v okviru menjave zavezniških sil na evropskih tleh. Mi pa smo, sodeč po prvih odzivih, vsi veseli. Vodstvo Luke je takoj za. Pripravljeno je odmakniti druge tovore za sprejem vojaških. Tako se je dalo razumeti tiskovnega predstavnika Sebastjana Šika. Naš veleposlanik pri Natu Jelko Kacin pa vidi priložnost za dodaten evropski denar.

Zbudi se, Koper! Reci enkrat: ne, hvala! Že to, da pridete kdaj k nam na obisk, je preveč. Dajte, gospodje iz Washingtona in Bruslja, a tudi iz Ljubljane, enkrat mir temu mestu in vsem njegovim prebivalcem.

Aurelio Juri nekdanji župan MO Koper