Hrvaški učenci se po osnovni šoli večinoma odločajo za nadaljevanje izobraževanja na gimnazijah in srednjih ekonomskih šolah. V strokovnih šolah pogosto ni niti pet kandidatov, kart je minimum, da bi lahko oblikovali razrede železokrivcev, krovcev, izolaterjev, lesarjev, mlekarjev, mlinarjev, tekstilcev, natakarjev in podobnih poklicev, so poročali hrvaški mediji.
Iz zbornice so sporočili, da obrtnikom z različnih koncev Hrvaške primanjkuje približno 20.000 delavcev. Navedli so, da obstaja potreba po 380 železokrivcih, 3200 tesarjih, 2200 zidarjih, 250 fasaderjih, 400 inštalaterjih kurilnih in klimatskih naprav, 200 inštalaterjih plinskih inštalacij, 250 vodovodarjih, 100 ključavničarjih, 100 avtoelektričarjih, 80 varilcih in številnih drugih poklicnih delavcih, je ta teden poročal reški Novi list na svoji spletni strani.
V časniku izpostavljajo, da obstajajo primeri dijakov, ki se izobražujejo za deficitarne poklice na strokovnih šolah samo zaradi štipendij, potem pa ne želijo opravljati poklica, za katerega so se šolali. Obrtniki pravijo, da pri podelitvi štipendij ni mehanizma, ki bi od dijakov zahteval, da določen čas po sklenjeni izobrazbi štipendijo tudi upravičijo. Zato menijo, da bi država morala zagotoviti način, da štipendije dijakom ne bile stran vržen denar.
Hrvaški obrtniki ocenjujejo, da je pomanjkanje določenih poklicev možno ublažiti s prekvalifikacijo brezposelnih oseb, a se pri tem zavedajo dodatnih stroškov, ker bi kandidate dvakrat šolali. Rešitev vidijo tudi v tem, da bi država poskusila dodatno približati strokovne poklice mladim, ker po oceni obrtnikov dober delavec lahko nadpovprečno zasluži tudi na Hrvaškem.
