zapisali ste (Dnevnik, 7. septembra), da sem v portretu dr. Tadeja Strehovca neresnično zapisala, da sta bila nadškofa Marjan Turnšek in Anton Stres deležna kanonične kazni. Nobenih razlogov nimam, da vam ne bi verjela. Za napačno rabo izraza se opravičujem. Obžalujem pa, da niste ob tej priložnosti pojasnili še, ali sta nadškofa vendar bila deležna kazni ali ukrepa, ki ga škofom naloži pristojna rimska kongregacija, in sicer zaradi soodgovornosti za finančni polom mariborske nadškofije. Manj poučeni bralec bi namreč utegnil pomisliti, da upokojena nadškofa nista bila deležna nobenega ukora iz Rima.
Poznam uradno rimsko (nuncijevo) dikcijo iz julija 2013, po kateri sta se nadškofa »odpovedala svojim cerkvenim službam glede na težko ekonomsko stanje, v katerem se nahaja Nadškofija Maribor, v upanju, da bo njuna odpoved prispevala k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem«. A mediji smo po odhodu nadškofov poročali tudi o tem, da v skladu z rimskim ukrepom nadškofa nista smela nositi škofovske palice, pokrivala in škofovskega križa, zapustiti pa sta morala tudi SŠK, ki odloča o vseh pomembnejših cerkvenih zadevah. Enoletna izolacija, ki sta jo preživela eden v tujini, drugi v samostanu Stična, smo še pisali, jima je prenehala 31. julija 2014, od 31. julija 2015 pa sta se – tako je odločila kongregacija za škofe – smela brez omejitev vključiti v pastoralno in drugo življenje Cerkve, »kot to predvidevajo splošna in posebna določila« (Stanislav Zore in Alojzij Cvikl). Bi temu lahko rekli kazen?
Po besedah župnika in cerkvenega pravnika Karla Bolčine o kanonični kazni govorimo, ko je ta izrečena po cerkvenem sodnem procesu, ki je lahko tudi samo administrativen. Ker o tem, da bi izrečenemu ukrepu botroval kakšen proces zoper nadškofa, ni nič znanega, formalnopravno torej ni upravičeno govoriti o kanonični kazni. A dr. Bolčina k temu dodaja: »Lahko pa rečemo, da sta doživela stanje, ki ga opisujejo kanoni v zakoniku cerkvenega prava.« V njih med drugim piše: storilca zadenejo za vnaprej določen ali nedoločen čas prepoved ali zapoved bivanja v določenem kraju ali na določenem ozemlju, odvzem oblasti, službe, naloge, pravice, privilegija, pooblastila, ugodnosti, naslova, časti, znamenja. Kanon 1337 pa določa: prepoved bivanja v določenem kraju ali ozemlju more zadeti tako klerike kot redovnike.
Ranka Ivelja, Dnevnik