Na Kitajskem tudi z malčki svečano proslavijo začetek šolskega leta, plesna predstava, ponavadi gre za tradicionalne plese, pa je pri tem pogosto prava izbira. Pokazati otrokom, da obstajajo tudi drugi plesi, je bil, pravi Rongova, edini njen namen, ko se je odločila, da jim vrnitev s poletnih počitnic popestri s plesalko ob drogu. Kako naj otrok ve, kaj je 500 kilogramov – vzame in nese, je pripomba, ki jo včasih uporabimo, ko vidimo, kako malčki nove stvari jemljejo kot samoumevne. No, sama predstava menda ni zmotila niti navzočih staršev, je pa zato kitajsko spletno publiko in za njo še časopisne bralce. Kitajska se pri tem nič ne razlikuje od preostalega razvitega sveta in splet je tam, kljub zloglasnemu požarnemu zidu, ki blokira večino tujih družbenih omrežij z njihovimi kitajskimi izpeljankami, vse bolj vladar, tudi tamkajšnjega javnega mnenja. In slednje je po objavi posnetka spodobno oblečene plesalke ob drogu pred rosno mlado publiko preželo puritansko ogorčenje z zahtevami, naj ravnateljica pojasni, kaj jo je spodbudilo k nesprejemljivi odločitvi, da otrokom pripelje »barsko plesalko«, ter s pozivi k njeni razrešitvi. Če kdo še misli, da se kitajske oblasti požvižgajo na spletna omrežja, če jih že ne blokirajo, se moti. Lai Rong ni ostala samo brez ravnateljstva, ampak, kot pravi, verjetno tudi brez službe v vzgoji in izobraževanju. In to leto po tistem, ko je po zaslugi Katie Coates globalno združenje mednarodnih športnih organizacij ples ob drogu priznalo kot športno dejavnost, zato se bo morda znašel tudi v programu letnih olimpijskih iger.