Gradišnikovega zapisa sem bil vesel. V marsičem je spletel rdečo nit, katere uvodne zanke prispevam še sam.

Naj začnem šestdeset let kasneje. Pred časom sem obiskal kraj, kjer sem živel deset let od prvih dni, ko so me po legendarni zimi leta 1952 pripeljali iz porodnišnice, nekaj dni pred tem pa mater tja z zadnjim tramvajem, ki je 14. februarja še odpeljal z Viča proti centru. Potem je začelo snežiti in ni nehalo, dokler ni zapadlo poldrugi meter snega. Od prvih dni torej do desetega leta sem delil bližnji prostor in čas z družino Zlobec. Ta kraj je bil župnišče viš

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.