Voditelji Turčije, Irana in Rusije se danes niso uspeli dogovoriti o premirju v sirskem Idlibu, tako da priprave na verjetni napad sirske vojske tečejo naprej. Začetek srečanja Recepa Tayyipa Erdogana, Vladimirja Putina in Hasana Rohanija v Teheranu so prenašali po turški televiziji, glavni namen pogovorov pa je bila uskladitev ravnanja omenjenih treh držav, vpletenih v sirsko državljansko vojno. Rusija in Iran, ki sta do zdaj uspešno ubranila režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada, sta naklonjena predvidoma finalnemu obračunu z uporniki, ki po hudih porazih pri Alepu, Hami in Guti branijo svoje zadnje večje zatočišče v provinci Idlib, Turčija pa ne.
Ogroženih tri milijone civilistov
V zadnjih treh letih je bilo v Idlib med občasnimi premirji evakuiranih na tisoče upornikov iz drugih delov države skupaj z njihovimi družinami, tam pa je pred izbruhom državljanske vojne živelo okoli poldrugi milijon ljudi. Območje trenutno v največji meri nadzoruje Organizacija za osvoboditev Levanta (Hajat Tahrir al Šam), islamistična grupacija, ki je združila več skrajnih skupin, vključno s fronto Al Nusra, ki je povezana z Islamsko državo. Po navedbah posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misture je tam okoli 10.000 z Al Kaido in Islamsko državo povezanih borcev, civilno prebivalstvo pa se je zaradi notranjih beguncev v več kot sedem let trajajoči vojni na uporniškem območju, ki poleg Idliba zajema še manjše dele provinc Latakija, Hama in Alep, povzpelo na skoraj tri milijone. Le-ti ne smejo postati žrtve obračuna s skrajneži, opozarja de Mistura.
Turčija, ki ima v provinci ducat opazovalnih postaj, hkrati pa na skrbi že 3,5 milijona sirskih beguncev, se je očitno sprijaznila z ugotovitvijo, da je Asadov režim bolj trdoživ, kot je pričakovala, ko se je ob izbruhu protirežimskih demonstracij postavila na stran upornikov. Predsednik Erdogan je pred dnevi izrazil odkrito nezadovoljstvo nad podporo, ki jo ZDA dajejo po njihovem terorističnim organizacijam v Siriji, pri čemer je ciljal na kurdsko milico YPG, ki si s pomočjo Washingtona v Siriji utrjuje stalno navzočnost vzhodno od reke Evfrat. Da so ZDA moteč dejavnik v Siriji, je pred srečanjem z Erdoganom, ki se mu je kasneje pridružil tudi Putin, po iranski televiziji dejal Rohani, ki pa je imel glede finalnega obračuna stališče bliže ruskemu predsedniku, a s poudarkom, da je treba pri tem zavarovati življenja civilistov. Združeni narodi namreč ocenjujejo, da bi se ob frontalnem napadu režimskih enot z rusko in iransko podporo na begu znašlo tudi 800.000 ljudi. Največji pritisk bi bil na Turčijo, ki po Erdoganovih opozorilih enostavno ne more več sprejeti novega vala in zato je bila njegova zahteva po premirju v Idlibu še toliko bolj izražena.
Ruska letala nadaljuje z napadi
Slednjega očitno ne bo, saj so ruska letala tudi danes izvedla dva napada na jugozahodu Idliba. So pa voditelji Turčije, Irana in Rusije v Teheranu pozvali mednarodno skupnost, naj okrepi humanitarno pomoč Siriji, in se zedinili, da se bodo postavili po robu separatističnim težnjam v Siriji, brez omembe Kurdov, ki najbolj skrbijo Ankaro, ter da si bodo prizadevali za vzpostavitev pogojev za varno vrnitev razseljenih oseb. Putin je ob tem podaril, da je glavna naloga pregnati teroriste iz Idliba, ker da njihova navzočnost ogroža prebivalce celotne regije.
