Opravičujem se tudi zato, ker me z navedbo vaših »zanesljivih virov« niste prepričali. Ne v tem času lažnih novic, ne v tem času ameriške hajke na Turčijo. Navsezadnje so vsa ta poročila voznikov tovornjakov in sindikalistov lahko sestavni del te iste zgodbe. Če bi zapisali, da gre za toliko delavcev, ki so postali žrtve Erdoganove čistke, bi verjel. Da se je zgodilo toliko delovnih nesreč, ki so povzročile smrt 400–500 delavcev, ne verjamem. Da o tem, kako nekatera slovenska podjetja delajo s svojimi delavci, sploh ne razpravljam. To je vaše področje dela.

In zdaj k drugemu delu:

– naslov mojemu prispevku je dalo uredništvo Dnevnika, ne jaz;

– zahtevate razveljavitev razpisa, kar bi povzročilo najmanj polletno zamudo pri začetku del na drugem karavanškem predoru, ob tem pa vas ne zanima, koliko bo (bi) to stalo slovenske davkoplačevalce, koliko milijonov delovnih ur bi bilo izgubljenih itd;

– posebno zanimivo je, da se je vaš članek pojavil sočasno kot pritožbe treh slovenskih gradbenih družb na izbor turškega ponudnika za gradnjo predora. Petdeset let mojega spremljanja in analiziranja bolezenskih pojavov slovenske družbe in njene naraščajoče skorumpiranosti mi preprečuje, da bi verjel v taka naključja;

– posebno sladostrastno ste se lotili opisa, kako je gradbišče carigrajskega letališča zaprto in nedostopno nepooblaščenim. Lahko bi vedeli, da so taka gradbišča vselej zaprta, toliko bolj, kadar so v sklopu deklariranih gradenj razni nejavni »dodatki« (zaklonišča, vojaški objekti za varovanje letališča ali še kaj več, informacijski sistemi itd.). Že načrti za tako letališče so praviloma državna tajnost najvišjega ranga in gradnja seveda sledi temu protokolu. Vaš opis je v tem delu naravnost aboten.

Da skrajšam: niste me prepričali niti v eni točki vašega odgovora. Toliko bolj, ker vem, da gradbinci karavanški predor razumejo kot nekakšno predigro za gradnjo drugega železniškega tira Divača–Koper, ki bo 10- do 15-krat dražji. Kot član projektnega sveta za civilni nadzor tega drugega projekta zato pozorneje spremljam vsa ta prerivanja ob izboru graditelja drugega Karavanškega predora, kjer se že kažejo nekatere neverjetne povezave, na katere sem opozoril. Na nevarnost, da bomo ta tir, če bomo izločili tujo konkurenco, preplačali s kakšne pol milijarde evrov.

Emil Milan Pintar, Ljubljana