Enajsti superpokal se je začel z minuto molka v spomin na preminulega trenerja Mira Požuna, nato pa se je na parketu začela rokometna bitka s številnimi preobrati. Najprej so povedli Celjani (4:2), Krka je odgovorila s tremi zaporednimi goli in prvič povedla (5:4), pri vodstvu s 6:5 pa se je Dolenjcem začasno ustavilo. Pivovarji, ki so do takrat zapravili dve sedemmetrovki, so dosegli delni izid 4:0, v 20. minuti je bilo 9:6.

Minuta odmora domačega trenerja Mirka Skoka je hitro obrodila sadove: na krilih strelsko razpoloženih Jerneja Papeža (5 golov v prvem polčasu) in Jake Jakšeta (3) ter srbskega vratarja Aleksandra Tomića (10 obramb, na celotni tekmi 16) so se Dolenjci vrnili med žive (9:9). Po osmih izenačenjih se je prvi polčas končal z minimalnim vodstvom gostov, zanj pa je poskrbel nekdanji Krkin igralec Jan Jurečič.

V drugem polčasu je sledilo še sedem izenačenj, zadnje pri izidu 20:20 v 58. minuti. V dramatični končnici sta Leon Rašo in Kristjan Pršina poskrbela za prvo vodstvo Krke z dvema goloma prednosti – 22:20 pol minute pred koncem. Krkin trener Skoko je 15 sekund pred iztekom tekme pri 22:21 vzel minuto odmora, ki so jo njegovi fantje kronali z golom, ki ga je devet sekund pred znakom sirene dosegel Jaka Jakše. Novomeščani so osvojili premierno lovoriko v klubski zgodovini in končali niz 14 zaporednih lovorik Celjanov in njihovega trenerja Branka Tamšeta na slovenskih tleh.

Krkin trener Mirko Skoko je po zmagi žarel od zadovoljstva: »V minulih letih sem vselej na tekmah proti Celjanom verjel v našo zmago. Od vseh ekip na slovenski sceni smo zaradi našega načina igranja bržkone najbolj neugodni za Celjane. Tokrat se nam je vse izšlo po načrtih.« Precej slabše volje je bil celjski trener Branko Tamše: »Moji varovanci so prejeli pravo zaušnico, sočasno pa so se lahko prepričali, da ni vse samoumevno. Na vseh tekmah bo potrebno igrati na vso moč, garati na treningih in tekmah, kajti le tako bomo zmagovali.«