Evropska unija že ima prvega resnega kandidata za naslednika Jean-Clauda Junckerja, ki na volitvah maja prihodnje leto ne bo vnovič kandidiral za položaj predsednika evropske komisije. Včeraj je podpredsednik bavarske Krščansko socialne unije (CSU) Manfred Weber na twitterju v nemščini, francoščini in angleščini sporočil: »Potegujem se za voditelja liste Evropske ljudske stranke (EPP) za evropske volitve, da bi postal predsednik evropske komisije.« V nadaljevanju je zapisal, da si je treba prizadevati za boljšo, bolj povezano in demokratično Evropo. »Gre za branjenje naših vrednot, ker smo napadeni od zunaj in od znotraj, za preživetje našega evropskega načina življenja,« je zapisal.
Zapletena pot do zmage
Šestinštiridesetletni Weber, ki je tudi vodja EPP v evropskem parlamentu, je že nekaj časa favorit za novega predsednika komisije. A do tega položaja ga čaka še dolga pot. Prva pomembna preizkušnja bo izvolitev kandidata EPP za predsednika komisije na kongresu v začetku novembra v Helsinkih. Kot protikandidata bi na tem kongresu lahko nastopila sedanji glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier, ki je Francoz, in pa nekdanji finski premier Alexander Stubb. Oba veljata za sredinska in izrazito proevropska politika.
A tudi morebitna Webrova zmaga na kongresu in morebitna zmaga EPP na evropskih volitvah maja 2019 (ki zaradi okrepitve populistov v nobenem primeru ne bi bila velika) še ne bosta prinesli dokončne odločitve o novem predsedniku komisije. Več drugih poslanskih skupin bi se namreč lahko uspešno zavzelo za skupnega protikandidata. Poleg tega bo imel zadnjo besedo pri imenovanju komisije evropski svet, to so voditelji držav in vlad 27 članic. Vendar je težko verjeti, da bi na primer liberalnemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu uspelo proti volji konservativne EPP, ki bo najbrž spet največja stranka evropskega parlamenta, vsiliti svojega kandidata za vodenje komisije, kar bi lahko bila Barnier (čeprav je iz EPP) ali pa Danka Margrethe Vestager, sicer trenutno evropska komisarka za konkurenco.
Čudna koalicija podpore
Bavarec Weber sodi v liberalno in proevropsko krilo konservativne CSU. Je član centralnega odbora nemških katoličanov in se zavzema za »ohranjanje krščanskih vrednot«. V zadnjih letih je vztrajno branil Viktorja Orbana in njegovo članstvo v EPP, čeprav se je madžarski premier s svojim nacionalizmom, neoliberalizmom, trdosrčno priseljensko politiko, sovraštvom do muslimanov in celo antisemitizmom približal skrajni desnici. Orban podpira kandidaturo Webra, enako kanclerka Angela Merkel. Tako bo šla EPP na volitve kot zelo čudna koalicija zagovornikov Evrope, nacionalistov, liberalcev in neliberalcev.
Dodatno zmedo v EPP bi lahko povzročil Macron, če bo poskušal povezati proevropske stranke proti populistom. Ostaja vprašanje, kako bo ravnal na primer Weber, če se bo Orban še naprej zavzemal za povezovanje z Matteom Salvinijem, ki je zaveznik Marine Le Pen? Tudi zato že krožijo informacije, da se zmerni del EPP že pripravlja na povolilna pogajanja s socialisti (S & D) in liberalci (ALDE) o novi komisiji. Čeprav Weber ni tako izrazito desno populističen kot Orban, bi njegovo vodenje komisije vsekakor pomenilo premik na desno glede na bolj liberalnega in sredinskega Junckerja. Z Nemcem na čelu komisije pa bi bila EU še bolj pod vplivom Berlina.
