Sodnica koprskega okrožnega sodišča Barbara Franca je za Marka Abrama, ki je marca lani v domači hiši na Krasu na grozovit način umoril in obglavil svojega brata in babico, odredila varnostni ukrep obveznega zdravljenja in varstva v zdravstveni ustanovi. Sledila je mnenju več izvedencev psihiatrične stroke, da obdolženi boleha za paranoidno shizofrenijo in da ni bil sposoben obvladovati svojih dejanj. Zdravljenje na mariborskem oddelku forenzične psihiatrije bo trajalo največ pet let, danes ga na izrek ukrepa ni bilo.

Voden od zgoraj

Abram je bil zaradi nezdravljene bolezni in branja knjig z versko vsebino prepričan, da je njegovo življenje vodeno od zgoraj in da je sam samo izvrševalec. Kot je pojasnil v svojem zagovoru pred sodnikom, se je najprej lotil brata. Babica naj bi mu namreč pred časom dejala, da bo umrla še do pomladi, a da bo še pred njo umrl njegov brat. Ta stavek ga je nato nenehno spremljal. Pojasnil je, da mu je bilo pred krutim dogodkom zelo hudo. Večkrat da je odšel iz bratove sobe in do zadnjega upal, da se to ne bo zgodilo. Nato je s kladivom najprej pokončal brata, za njim še babico. Njuni glavi je dal v vedro, ju odnesel k peči in zakuril. Po nočnem morilskem pohodu se je nato umil, si kupil štruco kruha, se najedel, naspal in šele naslednjega popoldneva poklical policijo. Kako hladnokrvno in neprizadeto je deloval po dogodku, priča njegov klic na 113, ki so ga danes predvajali na sodišču. Slišno presenečenemu dispečerju je povsem mirno pojasnil, da se je zgodila tragedija, da sta v hiši dve trupli, da se bodo o vsem pogovorili, ko pridejo policisti na kraj dogodka, in da ni razpoložen, da bi se o tem pogovarjal po telefonu. Njegova hladnokrvnost je potem močno presenetila tudi policiste, ki so prvi prišli na kraj dogodka. Kriminalisti so nato v hiši in v peči centralne kurjave našli oster tapetniški nož, okrvavljeno sekiro in kladivo, ki so bili najverjetneje osnovno morilčevo orodje. V njegovi sobi pa so naleteli na zapise, da mora zapustiti svoje prebivališče, saj da ta hiša ni njegov dom.

Bil je ljubezniv…

Danes je na sodišču o njegovi osebnosti nekaj več povedala njegova nekdanja partnerica. Skupaj sta živela osem let, opisala pa ga je kot ljubeznivega in nekonfliktnega človeka, čigar življenje se je spremenilo po smrti njegovega prijatelja. »Bil je zelo prizadet, takrat je tudi začel prebirati Sveto pismo in proti koncu leta 2016 se je že vsega bal. Mislil je, da ga snemajo in zasledujejo,« je pripovedovala nekdanja partnerica, od katere se je konec leta 2016 odselil. Spominjala se je, da se je v zadnjih mesecih pred umorom povsem spremenil in vsaj do nje ni kazal nobenih čustev več. »Nisem si mislila, da gre za bolezen. Razlagala sem si, da je to posledica branja verskih knjig,« je dejala. Vedela je, da se je Abram večkrat sporekel s svojim že pokojnim očetom, da bi imel kakršne koli konflikte z babico ali bratom, pa ji ni bilo znano. O motivu so se dolgo spraševali tudi na tožilstvu. Niso ga mogli najti ne v zapuščinskih spisih, ne v bančnih izpiskih, ne v obdolženčevemu zagovoru. »Dejansko je s pravim motivom postreglo šele izvedensko mnenje z diagnozo paranoidne shizofrenije,« je v sklepni besedi dejala tožilka Tamara Pahor. Abram bo na pravnomočnost sklepa počakal v priporu, saj je skrb, da bi kaj podobnega ponovil, po mnenju tožilke povsem na mestu.