Zaradi ekonomske krize se je Argentina znašla na robu prepada. Predsednik države Mauricio Macri poskuša rešiti situacijo po receptu Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kar pomeni slabe obete za prebivalstvo, za domače izvoznike pa dodaten profit. Po okrepitvi dolarja so se od aprila letos ekonomske in finančne razmere naglo poslabšale in na mednarodnih finančnih trgih se je pojavila bojazen, da je država pred bankrotom.
Najbolj jasen pokazatelj krize je bil padec vrednosti pesa v primerjavi z dolarjem. Od začetka leta je izgubil že več kot 50 odstotkov vrednosti. Da bi ustavila devalvacijo in pomanjkanje likvidnosti v dolarjih, je vlada junija zaprosila IMF za 50 milijard dolarjev posojila, ki ga bo ta izplačal v obrokih v naslednjih treh letih. Prvi obrok v višini 15 milijard dolarjev je prejela junija in ga polovico že porabila za zaustavitev nadaljnje devalvacije, a neuspešno. V nastopu na televiziji pred desetimi dnevi je Macri prosil IMF za čimprejšnje nakazilo preostanka posojila z namenom, da bi pomiril finančne trge. Vendar so ti njegovo izjavo razumeli drugače, namreč da je finančna situacija resnejša, kot so predvidevali. Povpraševanje po ameriški valuti se je le še povečalo in s tem tudi menjalni tečaj. Vrednost pesa je prejšnjo sredo tako padla za osem odstotkov, v četrtek pa še za dodatnih 13 odstotkov. Dolar je zdaj vreden več kot 40 pesov, medtem ko je bil še v začetku leta vreden 18 pesov.
Najvišja obrestna mera na svetu
Črni četrtek je pomenil alarm za vse. Centralna banka je na trg poslala 300 milijonov dolarjev in dvignila obrestno mero na 60 odstotkov. Cilj tako visoke obrestne mere, kakršne nima nobena država na svetu, je zmanjšati povpraševanje po dolarju in spodbuditi državljane in domači kapital, da investirajo in varčujejo v domači valuti. Argentinci služijo v pesih, a razmišljajo v dolarjih, ker jim je to edini način varne naložbe. Na Wall Streetu je vrednost argentinskih obveznic padla za en odstotek, cena delnic argentinskih podjetij, ki kotirajo na borzi v ZDA, pa za 14 odstotkov.
Macri, ki je prišel na oblast leta 2015 z neoliberalnim programom, se je v soboto panično odzval in napovedal šok terapijo z zaostrovanjem varčevalnih ukrepov, s katerimi IMF pogojuje izplačilo kredita. S tem je želel prepričati direktorico IMF Christine Lagarde, da čim prej odobri 29 milijard dolarjev posojila, kar je bilo prvotno predvideno za leti 2019 in 2021. To je bil tudi namen obiska argentinskega finančnega ministra Nicolasa Dujovneja v ponedeljek v Washingtonu.
Zmanjšanje števila ministrstev
Prvi napovedan vladni ukrep je zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 9 resorjev. Sledijo omejitve proračunskih izdatkov, kar pomeni manj kapitalskih investicij v javni sektor oziroma v gradnjo infrastrukture ter krčenje izdatkov na socialnem področju in subvencij za gospodarske subjekte. V nasprotju z zastavljenim vladnim programom in zahtevami IMF je Macri za povečanje državnih prihodkov dvignil davke na izvoz surovin, kmetijskih in industrijskih izdelkov, ki naj bi prispevali v državno blagajno od 12 do 28 odstotkov vrednosti od prodaje, največ od izvoza soje. Po pričakovanjih naj bi se tako zmanjšal proračunski primanjkljaj s sedanjih 2,6 odstotka BDP na nič v letošnjem in prihodnjem letu, v letu 2020 pa naj bi dosegli enoodstotni presežek. Ob tem pa mora Argentina za servisiranje zunanjega dolga, ki znaša okoli 82 milijard dolarjev, letos nameniti 17 milijard, prihodnje leto 28,3 milijarde dolarjev.
Vladni ukrepi in izjave niso povrnili zaupanja, saj dolar na trgu še naprej raste. Zaradi izkušnje iz preteklih 26 let je bil najem posojila pri IMF za argentinsko javnost šok, kajti ve se, da ne gre samo za posojilo, marveč tudi za narekovanje ukrepov vladi. Mednarodni finančni kapital pa ve, da zatekanje k IMF pomeni, da je situacija res kritična. Varčevalni ukrepi bodo huje prizadeli večino Argentincev, ne pa tudi izvoznikov, ki bodo s povišanjem obrestne mere na 60 odstotkov kljub obdavčitvi imeli dodatni profit.
