Ob doseganju rekordnih vrednosti ameriških tržnih indeksov in visokih donosih podjetij v tem letu so se tečaji na trgih na obeh straneh severnega Atlantika v tem tednu sicer nižali, predvsem zaradi trgovinskih tveganj na relaciji ZDA – Kanado in na relaciji ZDA – Kitajska. Zdaj že lahko rečemo, da zaradi eskalacije protekcionističnih politik na relaciji med ZDA in Kitajsko v tem letu trpi del nemškega proizvodnega gospodarstva, ki je močno vezan na naročila iz tujine. Zaradi vpeljave medsebojnih tarif med ZDA in Kitajsko se znižuje povpraševanje po produktih nemške industrije. Učinki trgovinskih vojn se že odražajo v podatkih. Nemška gospodarska rast je v tem letu glede na prejšnje za eno prestavo nižje ravno zaradi nižje rasti tujega povpraševanja. Povprečna četrtletna rast nemškega gospodarstva je lani v prvem polletju znašala 0,6 odstotka BDP, letos pa se je znižala na 0,4 odstotka BDP. A rast nemške ekonomije se še drži nad dolgoročnim trendom in to predvsem na račun rastočega notranjega povpraševanje po storitvah in na račun rastočega gradbenega sektorja. Nemška ekonomija bo v tem letu zrasla za 2 odstotka, v naslednjem letu pa po trenutnih ocenah za 1,8 odstotka, kjer bo glavno gonilo ravno domače povpraševanje. Primer izbruha splošne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko bi nemško gospodarstvo močno prizadelo, kar bi se tudi odrazilo v tržnih vrednostih določenih nemških podjetij. Nemški borzni trg se je že v tem letu do zdaj slabše odrezal v primerjavi s celotnim evropskim trgom. Dokler ne bo negotovost glede tarifnih razmerij minila, se je morda trenutno bolje izogibati nemškim podjetjem iz tipično proizvodnih sektorjev, ki so zelo vezani na izvoz v ZDA in Kitajsko, in se morda posvetiti podjetjem, ki operirajo doma in izvažajo po drugih državah. Torej podjetjih, kot so Deutsche Telekom, Vonovia ali Deutche Wohnen.
Odporne na trgovinske vojne so se v letošnjem prvem polletju predvsem izkazale delnice prestižnih znamk, kot so Louis Vuitton in Kering, ki ima v lasti blagovno znamko Gucci (Louis Vuitton je letos pridobil dobrih 20, Kering pa 17 odstotkov). Glede vpeljave tarif na prestižne izdelke in oblačila do zdaj ni bilo nobenega govora in ker se omenjenim podjetjem povečuje število strank v Aziji, še posebej na Kitajskem, so omenjena podjetja letos pridobila. V primeru popolne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko bi se tudi na Kitajskem upočasnila gospodarska rast, kar bi posledično imelo negativen učinek na prihodke »prestižnih« podjetij. Tako da je trenutno pogled do konca letošnjega leta morda še najbolje usmeriti na ameriški borzni trg, kjer vlada visoka rast dobičkov največjih podjetij, dobro makroekonomsko stanje, obenem pa lahko pričakujemo nadaljevanje jačanja moči dolarja, saj ameriška centralna banka nadaljuje denarno politiko, ki postopoma zmanjšuje število dolarjev v obtoku.
