Odstranjevanje sajastih oblog je redno opravilo, ki ga moramo pri pečeh, ki so zakurjene vsakodnevo, opraviti vsaj enkrat na mesec. Pri kaminih v občasni uporabi se interval čiščenja podaljša, je pa dobro razumeti, da je tudi tu velja zlato pravilo – redno čiščenje bo podaljšalo življenjsko dobo peči, morebitne okvare bomo zaznali zgodaj, zagotovili bomo protipožarno varnost.

Očistimo peč in pospravimo kurilnico

Odlaganju saj so izpostavljene vse peči na trda goriva. Sajam so najbolj izpostavljena enostavnejša kurišča, pri katerih obstaja večja verjetnost za nepopolno gorenje. To so krušne peči ter centralne peči ali kamini brez podpiha. Saje nas najhitreje zmotijo na zasteklitvi sobnega kamina in v resnici se jim težko popolnoma izognemo, a s pravilnim kurjenjem lahko bistveno zmanjšamo odlaganje saj na steklu in notranji oblogi. Želimo vas spodbuditi k rednemu čiščenju, ki je manj zahtevno in hitrejše kot generalno odstranjevanje prežganih slojev saj. Pred sezono je smiselno pospraviti tudi po prostoru, v katerem je nameščena ogrevalna naprava, tako da v njeni bližini in v bližini dimnika ni gorljivih materialov.

Čiščenje notranjosti peči

Očiščen dimnik in peč brez sajastih oblog omogočata učinkovito gorenje ter s tem najboljši izkoristek energenta – lesa. Pri pečeh v redni uporabi moramo enkrat na mesec odstraniti vse pokrove in pregrade v notranjosti, nato pa z žičnato krtačo odstraniti novonastale obloge. Potem z metlico ali primernim sesalnikom očistimo notranjost. Dimnikarska služba vsako sezono opravi predpisan pregled kurilne naprave in čiščenje dimnika, ki se ga lahko lotimo tudi sami. Zidane dimnike očistimo s kovinsko dimnikarsko ščetko na dolgi žici, dimniške tuljave iz nerjavnega jekla pa z mehkimi ščetkami iz umetne mase. Priporočljivo je, da preverite še ustreznost pritiska na vseh manometrih, sami lahko enostavno zamenjate tudi tesnilo (vrvico) v vratih peči. Za druge posege se obrnite na svojega serviserja, ki ga je smiselno povprašati tudi o kontrolnem pregledu, da ga ne odlašamo iz leta v leto.

Pravilno kurjenje pušča manj umazanije

Sajaste obloge so znak, da drva ne izgorevajo popolnoma. Do tega pride zaradi neustreznega kurjenja, slabih drv, napake na peči ali kombinacije več dejavnikov. S pravilno pripravo drv ter ustreznim načinom kurjenja lahko opazno zmanjšamo količino umazanije. Prvo in najvažnejše pravilo je, da morajo biti drva ne glede na to, ali jih nalagamo v kamin, krušno peč, peč s podpihom ali brez – suha. To pomeni, da imajo v sebi manj kot 15 % vlage. Primerna so na primer drva, ki so se leto ali dve že razcepljena sušila na zračnem in pokritem prostoru.

Drobno razcepljena suha drva gorijo z intenzivnim svetlim plamenom brez belega dima, tudi za suha drva pa je bolje, da jih nalagamo postopoma. V izgorevalni komori tako dosežemo visoko temperaturo, pri kateri proizvaja ogenj manj dima in saj. Dobra orientacija ob kurjenju je dim. Če po petih minutah po prižigu ognja iz dimnika še ne prihaja prozoren dim, je velika možnost, da z izgorevanjem nekaj ni v redu. Za ogrevanje je najprimernejši bukov les, v kaminih tudi breza in gaber ter celo mehkejši les sadnih dreves ali lipe, ki pa gori hitreje in ustvari manj žerjavice. Breza je še posebno priljubljena v odprtih kaminih, saj med gorenjem ne prasketa, les pa ustvari malo saj. Hrastu in kostanju se izogibamo, saj vsebujeta veliko tanina in izrazito osmodita kurišče.

Odstranjevanje saj s stekla

Naš izhodiščni problem je bilo sajasto steklo sobnega kamina. Najbolj učinkovito in najmanj agresivno je čiščenje s pepelom. Nanesemo ga na vlažno krpo in z njim zdrgnemo steklo. Preverjen recept priporočajo tudi proizvajalci kaminov, ki poudarjajo, da s takšnim čiščenjem ne moremo narediti nobene škode na steklu ali kaminu. Čistila za steklo ali namenske tekočine za čiščenje peči na trda gorivo so namreč precej agresivne kemikalije, ki se jim je smiselno izogniti, sploh če jih lahko nadomestimo s tako priročno snovjo, kot je pepel. Pri uporabi komercialnih čistil so poškodbam najbolj izpostavljena tesnila na vratih kamina. Če se čiščenja vseeno lotevate s čistili, je priporočljivo, da čistila ne nanašate neposredno na steklo, temveč na krpo, s katero potem zdrgnete umazanijo. Tako čistilo ne bo prišlo v stik s kovinskimi deli in tesnili.