Ustanovitev gibanja Vstanite je odgovor na krizo, v kateri se je znašel levi pol nemške politične krajine. Skrajnodesničarska Alternativa za Nemčijo (AfD) mu jemlje glasove, zlasti med delavci v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kar se kaže tudi v parlamentu. AfD ima tam 92 sedežev, Levica (Die Linke) pa 69, tudi zato, ker v svojem odnosu do priseljevanja ne kloni pod oportunističnimi pritiski. Z gibanjem Vstanite bo očitno drugače.

Njegova gonilna sila je 49-letna Sahra Wagenknecht, voditeljica poslanske skupine stranke Levica, ki že dolgo zbuja pozornost z nasprotovanjem priseljevanju, kar je v popolnem neskladju s stališči stranke. Že več let kritizira naivnost levice glede tega vprašanja. Leta 2015 je nasprotovala odprtju meja za begunce, nato je napadla migrante zaradi posilstev v Kölnu za silvestrovo istega leta. »Kdor zlorablja gostoljubnost, izgubi pravico do gostoljubja,« je tedaj dejala. Junija letos so ji na kongresu stranke Levica žvižgali, ko se je zavzela za nadzorovano priseljevanje. Torej je v svoji stranki, ki se še naprej zavzema za internacionalizem in odprte meje, osamljena.

Razkol ali rešitev levega pola?

Sama pravi, da novo gibanje »začenjamo z več kot sto tisoč člani«. Vendar za zdaj v njem sodeluje le nekaj manj pomembnih politikov iz Levice, Socialdemokratske stranke (SPD) in Zelenih. Večina vodilnih politikov omenjenih strank vidi v gibanju le še en razkol več na levici. Nekateri Wagenknechtovi celo očitajo, da hoče na ta način s svojim možem, 74-letnim Oscarjem Lafontainom, prevzeti vodenje Levice. V stranki namreč že dolgo časa divja boj med Wagenknechtovo in voditeljema stranke Katjo Kipping in Berndom Riexingerjem. Wagenknechtova na očitke, da ustvarja razkol na levici, odgovarja, da hoče, nasprotno, združiti vse tri leve stranke, dobiti večinsko podporo in prevzeti oblast. »Nočem za vedno ostati v opoziciji,« pravi.

Wagenknechtova, ki zagovarja nekdanjo Vzhodno Nemčijo in se ima za marksistko, naj bi sodila med tiste na levici, ki raje izgubijo dušo, kot da bi izgubili podporo delavcev. Medtem ko je pri vprašanjih priseljevanja precej dvoumen tudi voditelj francoske radikalne levice Jean-Luc Mélenchon, se nekateri analitiki, kot Jean Pisani-Ferry, sprašujejo, ali bo vzdržal jez, ki v Evropi ščiti radikalno levico pred povezovanjem z radikalno desnico. Ta jez je že popustil v Italiji, saj ima ena vladna stranka korenine v skrajni desnici, druga pa v levici.

Alternativa skrajni desnici

Vsekakor Wagenknechtova noče imeti nič skupnega z AfD. Sploh pa hoče, v nasprotju z AfD, vsakemu pravemu beguncu zagotoviti pravico do azila, nasprotuje množičnemu izgonu migrantov, ne poudarja nemške nacije in kulture in ne napada islama. Želi pa okoli svojega gibanja zbrati volilce, ki so jim pomembna socialna vprašanja, hkrati pa zahtevajo odločnejšo in strožjo migracijsko politiko. Hoče biti torej alternativa stranki AfD.

»S tem gibanjem hočemo ustaviti vzpon AfD,« pravi njen soprog Oskar Lafontaine, finančni minister (1998–1999) v vladi Gerharda Schröderja in dolgoletni voditelj levega krila SPD, preden je leta 2007 ustanovil Levico. Gibanje Vstanite naj bi zajelo volilce, ki se odmikajo od tradicionalnih strank in se obračajo k AfD. »Če ne bomo nekaj ukrenili, naše države čez pet ali deset let ne bo več mogoče prepoznati,« je posvarila Wagenknechtova. Po njenih besedah sta sovraštvo in nasilje v Chemnitzu predvsem posledica dejstva, da nimajo vsi Nemci koristi od uspešnega gospodarstva, saj 40 odstotkov Nemcev danes živi slabše kot pred dvajsetimi leti.