Nekateri bodo menili, da smo z zadnjo novico o ustanovitvi lastne slovenske paravojske končno postali »prava demokratična« država, saj smo zdaj res primerljivi z Ameriko in Zahodom. No, pa morda tudi z Bližnjim vzhodom. Drugi se bodo zopet po dolgem spanju in všečkanju morda celo zbudili in spoznali, da je sanj o večni varnosti in oazi miru konec. Nesprejemljivost sovraštva je postala malo bolj očitna.
Vsekakor je vrag vzel šalo, kot pravi star pregovor. Tako kot ni umestno prepotenciranje, ni umestno niti omalovaževanje nastalega položaja. Pravzaprav bi lahko bil edini komentar tega pisanja, da je bilo že dolgo časa jasno, kam pelje zavožena splošna politika v družbi in tudi politika ravnanja na obrambnem področju.
Šlamastika, ki se nikoli ne bi smela zgoditi. Posledice raznih neukrepanj in ravnanja vseh pristojnih oziroma njihovi rezultati so danes vidni. Odgovornost je na strani sedanjega predsednika države kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil, ki ne bere poročil tajne službe in raje brani gol ali kosi travo. Prav tako je odgovoren bivši predsednik vlade, ki se je poleg žice na meji »proslavil« tudi z dopustitvijo stavke v Sovi in policiji. Tudi vsi prejšnji odločevalci, predvsem ministri, ki so razsuli obrambni sistem in podsisteme, do parlamenta, ki ne vidi in ne rešuje bistvenih problemov družbe, nosijo svoj del odgovornosti. Tudi sodišča, ki si, ne samo simbolno, prav tako zatiskajo oči pred realnim širjenjem sovraštva v družbi. In ne na koncu tudi določena novinarska srenja, ki aktivno sodeluje pri podpori ključnih politikov. To, da ob Šiškovem intervjuju dama z očali navdušeno dvigne palec v znak strinjanja z njim, vsekakor ne pripomore k objektivnosti poročanja.
Vsa pametovanja raznih politikov, pa tudi teoretikov in njihovih sledilcev v stroki, ki imajo vsi skupaj globoko prste v marmeladi vzrokov tega dogajanja, so pravzaprav odveč in so za zdaj prepozna. Čas za pravočasno vsebinsko strokovno ukrepanje je bil že zdavnaj zamujen. Žal se nismo nič naučili iz zgodovine 20. stoletja in tudi preteklih dogodkov pri nas in na Balkanu, ko so razni Hitlerji, Arkani in Šešlji krojili podobo sveta.
Zdaj je čas za dejanske zakonske, učinkovite in hitre kurativne ukrepe, da se požar, ki je pač že tu, ne razširi. Razpravljanje o požarni preventivi, ki je ni bilo, se zdi pač neumestno in ga je bolje pustiti za kasneje.
Hkrati pa je navedena situacija resen razmislek vsem nam, kam nas lahko pripelje toleriranje igranja neodgovornih z vžigalicami v skednju. Tudi mi sami nosimo svoj del odgovornosti, saj smo enim in istim dajali pooblastila, da nas vodijo, nismo pa jim vseskozi gledali pod prste. Čeprav so dokazali svojo neresnost, neznanje in neodgovornost do ljudi, jih vedno znova volimo.
Vsekakor je ne glede na vse napisano nedopustno, da se država, kar smo mi vsi, obnaša na takšen način. Politiziranje ob požaru pač ni higienično, zato še enkrat prosim in pozivam k doslednemu ukrepanju vseh institucij, ki predstavljajo Republiko Slovenijo.
Miloš Šonc, Grosuplje
