Če večjih zapletov ne bo, se bodo potniki iz Kočevja do Ljubljane sredi prihodnjega leta spet lahko peljali z vlakom, tovorni promet pa naj bi na 49,2 kilometra dolgem odseku stekel že spomladi, kar bi sovpadlo tudi z zagonom nove tovarne Yaskawa, napoveduje minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Drugo fazo gradnje na odseku med Ribnico in Kočevjem, ki so jo začeli oktobra 2016, naj bi po prvotnih načrtih končali že aprila letos, a so morali zaradi dolge zime in težavnega terena rok izvedbe podaljšati za pol leta. Gradbena dela naj bi tako po Gašperšičevih napovedih končali oktobra letos. Sledi razpis za signalno-varnostne naprave v vrednosti 19 milijonov evrov, ki je trenutno v postopku na državni revizijski komisiji.
Ta čas potekajo zaključna dela na 12 kilometrov dolgem odseku med Ribnico in Kočevjem, vredna dobrih 15 milijonov evrov, ki zajemajo poleg obnove proge tudi obnovo železniških postaj in postajališč. Po končanih delih sledijo še zamenjava in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni progi ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov. Prvih 26 kilometrov proge med Grosupljem in Ortnekom, kjer so državne blagovne rezerve, je bilo obnovljenih leta 2011. Dve leti kasneje so končali nadgradnjo devetkilometrskega odseka med Ortnekom in Ribnico ter dela na ribniški postaji in postajališču Žlebič v skupni vrednosti 18 milijonov evrov.
Milijonski prihranki gospodarstva
Medtem ko so prvotno kočevsko progo leta 1893 zgradili v pičlem letu in štirih mesecih, zadnji potniški vlak pa je po njej zapeljal leta 1970, jo država zdaj obnavlja in nadgrajuje že več kot desetletje. Kot pojasnjuje kočevski župan Vladimir Prebilič, je bila odločitev o rekonstrukciji proge sprejeta že leta 2003. »Sprva je bilo predvideno, da se bo celoten projekt ustavil na Ortneku, saj gre za strateški dostop do virov, ki jih država potrebuje. Potem smo poskušali prepričati vlado za nadaljevanje rekonstrukcije proge do Kočevja. Šele leta 2015 nam je država prisluhnila, saj gre vendarle za progo, ki je strateškega pomena tako za regijo kot državo. Se je pa vmes za nekaj časa celo pojavilo prepričanje, da je dovolj, če zgradijo progo do Ribnice, iz Kočevja pa bi se do tja vozili z avtobusi, kar je seveda popoln nesmisel.«
Prebilič ob tem izpostavlja dva pomembna vidika. Prvi je gospodarski, 250.000 ton izdelkov na leto namreč zapusti Kočevsko, ta številka pa se bo z novimi tovarnami, ki so v nastajanju, le še povečevala. »Izračunali smo, da bo gospodarstvo na Kočevskem s prehodom na železniški promet v dveh letih prihranilo okoli 20 milijonov evrov. Ta denar lahko podjetja uporabijo za razvoj, znanost, tehnologijo, in prav to na našem območju najbolj potrebujemo.«
Prva povsem zavarovana proga
Drugi pomemben vidik je civilni. Po Prebiličevih podatkih se vsak dan iz kočevskega bazena proti Ljubljani vozi od 1000 do 1500 ljudi. »S tem se izpostavljajo prometnim nesrečam, izgubljajo ogromno časa, gre tudi za precejšen finančni zalogaj, da ne govorimo o kvaliteti družinskega življenja. Ko se bo mogoče v Ljubljano pripeljati z vlakom, bo to zanje bistveno cenejše, okoljsko bolj sprejemljivo in predvsem varneje.«
Po Prebiličevih besedah bodo na kočevski progi, kot vse kaže, vozile nove garniture vlakov. »To je tudi edino smiselno za progo, ki bo prva res povsem zavarovana proga v Sloveniji, kar pomeni, da bodo vsi nivojski prehodi med Kočevjem in Ljubljano zavarovani s signalno-varnostnimi napravami.« Iz Kočevja do Ljubljane naj bi se z vlakom pripeljali v 72 minutah, dodaja Prebilič. »Vsi, ki se vozimo v Ljubljano, vemo, da v tem času pridemo do Škofljice, morda do Rudnika, nikakor pa ne do centra mesta.« Potekajo tudi že dogovori z ljubljansko občino o integrirani vozovnici, da bi torej vozovnica, ki jo bo potnik kupil v Kočevju, že vključevala kartico »urbana« in bi tako po prihodu v Ljubljano lahko takoj nadaljeval pot z mestnim avtobusom.
