Bretta Kavanaugha bi kot naslednika Anthonyja Kennedyja, ki se je kot vrhovni sodnik ZDA na lastno željo upokojil konec letošnjega julija, moral v senatnem odboru za pravosodje ob začetku današnjega zaslišanja predstaviti senator Rob Portman, republikanec iz Ohia, ki je s Kavanaughom sodeloval v administraciji Georgea Busha mlajšega. Toda predvideno štiridnevno zaslišanje se je začelo kaotično z vzkliki iz navzoče publike o »karikaturi pravice« ter z zahtevo več demokratskih senatorjev, naj najprej dobijo na vpogled dokumente iz časa, ko je Kavanaugh deloval kot pravni svetovalec v Bushevi administraciji. Po navedbah demokratske senatorke Dianne Feinstein naj bi šlo za 102.000 strani dokumentov, kar pomeni, da senatorji niso dobili na vpogled kar 93 odstotkov gradiva iz časa kandidatovega dela v Beli hiši, javnost pa še manj.

Republikanci so skupaj s predsedujočim odboru Chuckom Grassleyjem vztrajali, da je bil vsem omogočen več kot zadovoljiv dostop do dokumentiranega dela Kavanaugha, vključno s celotnim njegovim delom na sedanjem položaju sodnika zveznega prizivnega sodišča v prestolnici Washington. Dodaten razlog za zahtevo po preložitvi zaslišanja so demokrati našli v dejstvu, da so okoli 42.000 strani dokumentov prejeli šele v ponedeljek zvečer in da niso imeli dovolj časa za njihovo preučitev. Republikanci pa so jim očitali, da zganjajo »demokracijo drhali« zaradi protestnikov med občinstvom. Ducat najglasnejših med njimi so varnostniki iz sejne dvorane odstranili.

Ujeti v strankarska razhajanja

V uvodu v jutrišnje in četrtkovo zaslišanje, na katerem bodo člani senatnega odbora zahtevali tudi odgovore, naj bi mnenje o Kavanaughu predstavili še bivša ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice in Lisa Blatt, ki je svoj čas delala v uradu zdaj najstarejše 85-letne vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg, prepoznavnost pa si je ustvarila kot korporacijska, čeprav se sama opredeljuje kot liberalna feministična odvetnica. Sinoči po našem času jima to še ni uspelo, nastop Blattove z močno podporo Kavanaughu pa je bil že vnaprej ocenjen kot poskus premoščanja ostrih političnih razhajanj med demokrati in republikanci, ki niso neposredno povezana z delom na splošno visoko cenjenega 53-letnega Kavanaugha.

»Dober sodnik mora biti razsodnik – nevtralni in nepristranski arbiter, ki ni naklonjen nobeni stranki v pravdi ali politiki,« je v pisnih opombah pred zaslišanjem navedel Kavanaugh in zagotovil, da v pravni vlogi nikoli ni sprejemal »odločitev na temelju svojih osebnih ali političnih preferenc«. Liberalni del ZDA mu ne verjame in se boji, da bo v primeru imenovanja kot odločilni peti konservativni član med deveterico vrhovnih sodnikov nagnil tehtnico na stran nasprotnikov legalizacije splava in pravic istospolnih usmerjenih. Dodatno demokrate skrbi še nekaj, kar je povezano s preiskavo, ki jo vodi posebni tožilec Robert Mueller, o ruskem vpletanju v ameriške predsedniške volitve. V zraku namreč visi vprašanje, ali ustava dovoljuje kazenski postopek proti predsedniku, ko je ta še na položaju. Kavanaugh je v 90. letih sicer delal za posebnega tožilca Kennetha Starra, ki je pred veliko poroto kot prvega predsednika spravil Billa Clintona.