»Dogodkov tega dne se večinoma ne spominjam. Ne verjamem pa, da sem stricu grozil, da ga bom ubil. Niti mu nisem imel namena vzeti življenje. Zelo mi je žal, da sem ga poškodoval, zelo mi je tudi žal, da sem poškodoval babico in mamo, ki ju imam zelo rad. Sploh babico, nanjo sem res zelo navezan. Vse to je povezano z mojo odvisnostjo od alkohola in drog,« je včeraj pred sodnim senatom svoj zagovor bral 34-letni David Rovan, ki je maja lani doma v Logatcu z nožem napadel precejšen del svojega sorodstva, nato pa grozil še policistom.
V primeru strica je obtožen poskusa uboja, v primeru mame in 84-letne babice povzročitve lahke poškodbe, v zvezi s policisti pa preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Na podlagi prvega psihiatričnega izvedenskega mnenja je kazalo, da mu bodo izrekli le varnostni ukrep obveznega zdravljenja, saj naj bi bil neprišteven. A kasnejši zaključek psihiatrov je bil, da je bil (bistveno zmanjšano) prišteven, tako da mu zdaj grozi zapor. Vzrok za okrnjeno prištevnost: kombinacija alkoholnega opoja in osebnostna deficitarnost, piše v obtožnici, ki jo je prebrala tožilka Dragica Abrahamsberg.
Luknje v spominu
Rovan pravi, da se spominja, kako ga je babica tistega dne poslala v trgovino po jajca. A potem je srečal prijatelja in skupaj so se (ob desetih dopoldne) zapili. Dobro ve, da je pil pivo, potem stock in spet pivo. Pa da je bil tako pijan, da je športno stavo namesto njega vplačal prijatelj in da se ni mogel obdržati na kolesu, ko se je vračal domov. In še, da je od babice zahteval pivo – to, kar potem piše v obtožnici, da mu ni hotela ustreči, zato jo je potisnil v kot in z nožem porezal po rami, pa mu je ušlo iz spomina. »Nisem počel tega, kar se mi očita, mogoče le verbalno…« se je zagovarjal. Potem je spet vedel povedati, da je mamo prosil za tablete »za živce«, glede tega, da bi tudi njo porezal po rami ter nato zadal še tri rane (po rami, nadlahti in prsnem košu) stricu, ki je posegel vmes, pa spet le »tema«.
»Vedno sem bil v dobrih odnosih z družinskimi člani. Vedno smo se razumeli, to se je zgodilo prvič,« je razlagal na robu joka in pojasnil, da je vsega kriva odvisnost od alkohola in drog (v krvi je imel 1,3 promila alkohola, zjutraj je zaužil tudi metadon), ki se je začela pred več kot desetimi leti. Dogovarjal se je že, da se bo šel zdravit v idrijsko bolnišnico, pa jim ni bilo prav, ker je bil še na metadonski terapiji. »Zdaj metadona ne pijem več, alkohol mi tudi na pamet več ne pride. Ko bom prišel iz zapora, nameravam obiskovati anonimne alkoholike. Trudim se rešiti odvisnosti in mislim, da sem na pravi poti,« je bil pozitiven.
Za policiste vedno kriv
Ko so domači poklicali policijo, naj bi Rovan patruljama grozil, da bo šel po pištolo in vse postrelil ter da bo na policiste naščuval psa, da jih bo pogrizel. Ko so ga obvladali, je od dveh policistov zahteval, naj mu povesta svoje ime in priimek. Kričal naj bi, da je bil že štirikrat v zaporu in pozna ljudi s Povšetove, da jih bodo »zrihtali«. Rovan pravi, da se tega ne spominja in tudi ne verjame, da je res grozil. »Ne vem, zakaj so to rekli. Mogoče zato, ker me ne marajo… Že prej sem bil za policijo vsega kriv. Če so komu kaj ukradli, so vedno prišli do mene in ne spraševali, čeprav nisem imel nič s tem,« je razlagal.
Svojo plat medalje bodo policisti povedali oktobra, ko bodo stopili na prostor za priče, prav tako kot napadeni sorodniki. Zaslišali bodo tudi zdravnico, ki je obtoženega pregledala po prijetju, izvedenca travmatologa, dva psihiatra in izvedenko za forenzično toksikologijo.
