Police v venezuelskih trgovinah so prazne, redke stvari, ki so še naprodaj, pa dosegajo astronomske cene. Takšni so tudi kondomi. Novinarka Mariana Zuniga, ki je pred nedavnim v Caracasu želela kupiti paket kondomov, ni imela velike izbire. V eni bolje založenih trgovin je bilo na voljo zgolj sedem škatlic, vsaka od njih s ceno milijon bolivarjev. Ker je minimalna mesečna plača v tej južnoameriški državi trenutno tri milijone bolivarjev, so kondomi postali nedosegljiv luksuz. »Zaradi finančne krize občutimo pomanjkanje vsega, tudi kondomov in drugih kontraceptivov,« je za BBC dejala Zuniga.
Pomanjkanje kontracepcijskih sredstev spreminja spolne navade Venezuelcev. Ker so kondomi in kontracepcijske tabletke nedostopni ali predragi, se ljudje znova poslužujejo staromodnih in nezanesljivih metod. Tudi če je metoda umika in računanja »varnih dni« učinkovita, se brez kondoma širijo spolno prenosljive bolezni. Že pred ekonomskim zlomom je Venezuela veljala za državo z eno najvišjih stopenj najstniških nosečnosti.
Na sterilizacijo tudi 20-letnice
Ker so kontracepcijske tabletke predrage, se ženske množično odločajo za precej bolj radikalno obliko preprečevanja neželene nosečnosti. Kot navaja BBC, se je na eni od klinik v prestolnici v celotnem lanskem letu za sterilizacijo določilo 400 žensk. Letos je bilo to število doseženo že maja. Natančne statistike o številu žensk, ki se odločajo za sterilizacijo ni na voljo, so si pa zdravstveni delavci edini, da število hitro narašča.
Če so se za sterilizacijo nekoč odločale ženke po tridesetem letu starosti, ki so že večkrat rodile, je sedaj med prijavljenimi na poseg čedalje več mlajših žensk. Za sterilizacijo se odločajo ženske, ki so stare 20 ali še manj, ker si ne morejo privoščiti (še enega) otroka. »Bojim se posega, a si več otrok ne morem privoščiti,« je za Reuters povedala 28-letna mati dveh otrok. Vsako jutro se ob štirih zjutraj skupaj z mnogimi drugimi ženskami iz revnih predelov odpravi v bogatejše četrti, kjer so klinike, ki opravljajo sterilizacijo. Nekatere klinike namreč opravijo 40 brezplačnih sterilizacij dnevno. Še pred časom je večina terminov ostajala praznih. V zadnjem obdobju pa je na klinikah gneča, na čakalnih seznamih pa je po 500 in več žensk. Odločitev za poseg, s katerim se prekine prehodnost jajcevodov, je za ženske, ki bi si morda v boljših razmerah še želele otrok, zelo težka. A pri mnogih pretehta misel na alternativo: nosečnost v negotovem času pomanjkanja kakovostne hrane, porod v prenapolnjeni porodnišnici z vprašljivo opremo in muke pridobivanja hrane in ostalega, kar potrebuje dojenček.
