V čem je razlika med gazelo in drugimi sorodnimi priznanji? Verjetno je ključna razlika v tem, da je s priznanjem gazela nagrajeno celo podjetje, ne le direktor podjetja ali podjetnik. Zato deluje kot motivator in priznanje vsem zaposlenim. Gazela tudi ni (le) izbor najboljših med najhitreje rastočimi. Je gibanje, ki spodbuja rast posameznikov, podjetja in okolja. V sebi nosi DNK rasti: vedno boljši si lahko, vedno boljši bomo. Na to smo ponosni. Verjetno je pomembna razlika gazele od vrste drugih nagrad tudi v njeni trajnosti: gre za priznanje, ki letos napolnjuje polnoletnost. Tudi za priznanje, ki se po številu vloženih ur v raziskovanje podjetij meri s priznanjem za poslovno odličnost. To je eden od ključnih dejavnikov, da analiza uspeha dosedanjih nominirancev pokaže njihovo uspešno in rastoče poslovanje tudi vrsto let po prejemu priznanja. Svet Gazela in metodološka komisija za prejemnike prestižnega priznanja gazela izbirata dinamična in obenem trajnostno naravnana podjetja. Podjetja se v izbor ne morejo prijaviti: povabilo v izbor podjetje prejme na osnovi dinamične rasti poslovanja, ki podjetje uvrsti na lestvico najhitreje rastočih podjetij v eni od šestih regij ali na predlog člana Sveta Gazela. S ciljem, da ne gre za enkratno rast, temveč dolgoročno usmerjenost k rasti, metodologija kot osnovo rasti upošteva indeks 5-letne rasti prihodkov iz prodaje. Od leta 2016 je v veljavi pravilo, da zlate gazele ne morejo biti kandidati za to priznanje štiri leta od prejema priznanja. Proces izbora najboljših med najhitreje rastočimi podjetji poteka v petih korakih.
Prvi korak: izbor regijskih kandidatov
Osnovo za izbor regijskih kandidatov za priznanje gazela predstavlja lestvica najhitreje rastočih podjetij. Analitiki družbe Bisnode v začetku maja pripravijo lestvice in finančne podatke najhitreje rastočih podjetij v šestih slovenskih regijah. Na regijsko lestvico 100 najhitreje rastočih se uvrstijo podjetja z vsaj 15 zaposlenimi in 400.000 evri čistih prihodkov od prodaje, ki so v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast prihodkov iz prodaje ter poslujejo z dobičkom. Do lani (2017) je bil kriterij za uvrstitev na lestvico pet zaposlenih in promet 220.500 evrov.
Raziskovanje posameznih podjetij z namizno raziskavo (desk-top research) oblikuje nabor potencialnih kandidatov za regijsko gazelo. Med kriteriji poleg velikosti podjetja (vsaj 15 zaposlenih) raziskujemo predvsem finančne podatke, bonitetno oceno podjetja, indeks rasti zaposlenih DaBeg. Uporabljamo tudi sodoben, celovit kazalnik BSX (Bisnode Success Index), ki uspešnost podjetja meri z vidika lastnika (dobiček), zaposlenih (plače), države (davki) in menedžmenta (učinkovitost).
Med možne nominirance oziroma kandidate praviloma uvrstimo med 10 in 12 podjetij na regijo, za katere v prvi fazi metodološka komisija oceni, da odsevajo vrednote in filozofijo dinamične in obenem trajnostne rasti. Od leta 2017 lahko kandidate za regijsko gazelo (ki niso uvrščeni na lestvico 100 najhitreje rastočih podjetij, a izkazujejo značilnosti gazele) predlagajo tudi člani Sveta Gazela.
Drugi korak: raziskovalni intervjuji
Z vsakim od potrjenih regijskih nominirancev oziroma kandidatov člani metodološke komisije v sodelovanju z mladimi opravijo pogovor. V strukturiranem intervjuju z lastniki in direktorji gazel, ki jih izvajajo člani metodološke komisije in njihovi sodelavci, vključeni pa so tudi zainteresirani študenti, raziskujejo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost kandidatov.
V intervjuju preverijo izvajanje poslanstva, vizije, vrednot in poslovnih ciljev vseh zaposlenih, razvoj inoviranja in zaščito proizvodov in poslovnih procesov, mednarodno usmerjenost, koncentracijo kupcev in dobaviteljev, trženjsko naravnanost ter komunikacijo med zaposlenimi. Prav tako izpraševalci v podjetjih raziskujejo vidike družbene odgovornosti organizacije in njene umeščenosti v lokalno okolje.
Tretji korak: izbor nominirancev za regijsko gazelo
Na podlagi namizne raziskave, izvedenih intervjujev in bonitetnega poročila ter drugih javnih informacij metodološka komisija v razpravi odloči, katera tri podjetja v regiji postanejo nominiranci za regijsko priznanje. Razprava temelji na utemeljevanju, izmenjavi razlogov, predvsem pa tudi na prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z boljšimi kazalniki zadolženosti, likvidnosti, učinkovitosti in donosnosti ter dodane vrednosti na zaposlenega ter indeksa zaposlovanja DaBeg. Pri odločanju je pomembna tudi presoja, ali podjetje izkazuje vrline gazele, to je dinamične in obenem družbeno odgovorne in trajnostno naravnane rasti.
Četrti korak: izbor regijske gazele
Izmed treh regijskih nominirancev metodološka komisija soglasno izbere regijsko gazelo leta: podjetje, ki med tremi podjetji v danem letu po poslovnih podatkih in podjetniški zgodbi predstavlja najmočnejši zgled dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti. Regijski zmagovalec je hkrati tudi finalist za najvišje nacionalno priznanje zlata gazela leta.
Peti korak: izbor zlate, srebrne in bronaste gazele
Svet Gazela, sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel in uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti ter deležnikov blagovne znamke Gazela, ob zaključku regijskih dogodkov odloči, kdo so prejemniki prestižnega priznanja zlata, srebrna in bronasta gazela leta. Odločitev je sprejeta s konsenzom in obravnavo različnih vidikov gospodarskega uspeha, kapacitete rasti in družbenega odtisa posameznega finalista za priznanje.
Ne številke, temveč zgledi
»Ne razumem, zakaj ste me letos povabili med kandidate, saj nismo nič posebnega, svoje delo pač dobro opravljamo,« je pogost odziv vabljenih podjetij. To, kar delajo, se jim zdi samoumevno. A ni. Med gazelami najdemo podjetja, ki izumljajo naprave, ki so med najboljšimi na svetu. Podjetja, ki na svojem področju izzivajo s prevratnimi inovacijami. Podjetja, ki pri tem, kar delajo, obvladujejo svetovni trg. Podjetja, ki postavljajo svetovne standarde v svojih dejavnostih.
Večina kandidatov in nominirancev za priznanje gazela večino prihodkov ustvari zunaj Slovenije. Med gazelami v letu 2018 so tako svetovni prvaki v biotehnološkem raziskovanju in razvoju, kovaštvu, strojih za obdelavo lesa ali v razvoju avtomobilskih komponent. Vsem so skupne organizacijske kulture izvajanja globalne vizije, pozornega zadovoljevanja potreb odjemalcev, stalnega inoviranja izdelkov in procesov ter sodelovanja tako znotraj podjetja kot z lokalnim okoljem. Delujejo kot podjetja, o katerih pišeta Jim Collins in Jerry Porras v poznani knjigi Ustvarjeno, da traja: vedno je lahko bolje (»Good enough never is«). Gazele v sebi nosijo DNK rasti, ki jih žene: vedno boljši si lahko, vedno boljši bomo. Upajo si zastaviti drzne cilje in recimo narediti najboljši hidravlični motor na svetu.
Gazele so praviloma skrita, manj poznana podjetja, saj poslujejo mednarodno in na medorganizacijskih trgih. A zato niso nič manj pomembna za gospodarstvo in družbo ter njuno rast in razvoj. Prav nasprotno. So motor rasti in predstavljajo zgled, kakšna podjetja in možnosti rasti imamo v Sloveniji.
Gazele so magnet za mladeTalent se danes vedno bolj ogleduje za delovnimi okolji, kjer lahko raste in se razvija. Zato priznanje in prepoznavnost podjetja, da je med najboljšimi najhitreje rastočimi podjetji v Sloveniji, pomeni tudi gradnjo prepoznavnosti in znamčenje delodajalca (employer branding). V okolju, kjer so kadrovske štipendije včasih ponujala podjetja in bili mladi hvaležni, da so jih lahko dobili, danes pa mladi izbirajo, od katerega podjetja bi želeli vzeti kadrovsko štipendijo, ta vidik ni zanemarljiv. Podjetje, ki želi rasti, a ne dobi ustreznih sodelavcev, je kot avto, ki vozi z dvignjeno ročno zavoro. Od točke A do točke B bo ta avto potreboval dlje časa kot tisti, ki ga zavore ne upočasnjujejo; podjetje, ki bo hitreje in bolje ustvarilo ekipo za rast, bo z večjo verjetnostjo uspešno in se razvijalo tudi v prihodnosti. Kdor želi biti uspešen, je gazela. In mi smo na gazele ponosni. Že 18 let.
