Gospod Tonin, ta vaša izjava je velika potvorba zgodovinske resnice, ki ustreza skoraj vsem državam EU. Druga svetovna vojna je bila tlakovana z volilno zmago Hitlerjevega nacizma leta 1933. Hitler je zmagal, ker je po veliki krizi leta 1929 razlagal, da so za vse nesreče Nemcev krivi Judje in komunisti ter da bo on iskal suženjsko delovno silo v vzhodni Evropi (beri: komunistični SZ) in ne v Afriki in Aziji, kjer je to domena zahodnih evropskih držav. In tako so vsi zahodnoevropski velekapitalisti družno podprli vzpon nacizma, ki jih bo rešil brezbožnih komunistov, ki samo ščuvajo revne delavce. Vatikanu je bila ideja silno všeč, kar je podprl z izobčenjem komunizma in simpatijo do fašizma in nacizma.

Prav je, da ste obsodili sporazum med dvema diktatorjema, ki sta si razdelila vzhodno Evropo tako, kot sta ji pred prvo svetovno vojno vladali cesarska Nemčija in carska Rusija. Vendar, če bi bili resnicoljubni, bi morali še bolj ostro obsoditi parlamentarni demokraciji Anglije in Francije, ker sta njuna predsednika vlad 30. septembra 1938 v Münchnu prodala suvereno in zares demokratično državo Češkoslovaško nacistični Nemčiji. Ali ni to še veliko bolj sramotno teptanje pravic narodov do obstoja? Anglija in Francija sta to storili v upanju, da ne bo vojne v zahodni Evropi, ampak bo Hitler svoje apetite končno usmeril na vzhod, v uničenje SZ. Zakaj Stalin ne bi ravnal enako kot Anglija in Francija ter sprejel ponudbe Hitlerja o delitvi vhodnih ozemelj ter se tako izognil vojni s Hitlerjem?

Kako obsodite imperialne apetite Stalina in ne obsodite še bolj imperialnih vladavin Francije in Anglije, ki sta suženjsko izkoriščali pol sveta? Še več, Anglija in Francija sta po nacističnem napadu na Poljsko napovedali Nemčiji vojno 3. 9. 1939. Ampak ne čisto zares, bolj za svoj ugled v javnosti, saj je bilo vsem jasno, da Hitler ne more nad SZ drugače kot prek Poljske. In tako so Angleži in Francozi pričakovali, da bo spomladi 1940 Hitler izvršil pohod na SZ. A glej ga nehvaležnega Hitlerja, ki je 9. aprila 1940 vdrl na Dansko brez bojev in nato še na Norveško z nekaj praskami z angleško mornarico. Prava streznitev je prišla šele 10. maja 1940, ko je Hitler napadel Francijo prek Belgije, čeprav je jasno sporočal (Dunkerque), da si želi skupaj z Angleži vladati svetu in le prevzeti kolonije preostalih zahodnih držav. Tistega dne popoldne je moral vodja konservativcev in predsednik vlade Chamberlain odstopiti. To funkcijo je tedaj prevzel do Hitlerja ves čas nezaupljivi Churchill, a zunanji minister je še vedno ostal lord Halifax, simpatizer sporazumevanja z nacistično Nemčijo.

Po zadnjem neuspelem poskusu Hitlerja za dogovor s Churchillom, ko je 10. maja 1941 žrtvoval še namestnika Rudolfa Hessa, je Hitler sklepal, da se Anglija pod Churchillom ne želi z njim dogovoriti za delitev sveta, ker se zanaša na zavezništvo s SZ in ZDA. Tako je 22. junija 1941 napadel SZ, namesto da bi vdrl z Balkana prek Turčije v Palestino in do Sueza ter celotne severne Afrike in nahajališč nafte v Mezopotamiji. To je bila naša sreča, da je napadel SZ.

Danes v svetu zaradi jezika prevladuje angleška imperialna in protikomunistična interpretacija zgodovinskih dejstev, ki ustreza skoraj vsem evropskim državam. Za vse so krivi nacisti in Hitler. Pred vojno ni nihče hotel sprejeti preganjanih Judov v svojo državo, razen ZDA s kvoto 10.000 letno za izbrance. Veliki mufti iz Jeruzalema Haj Amin Al Husseini je v Berlinu Hitlerju svetoval, da naj se nikar ne muči z izgonom Judov; če jih nihče ne mara, naj jih preprosto likvidira. In kakšna je še danes evropska politika lahko vidimo vsak dan – antisemitska.

Spoštovani g. Tonin, vi kot inteligenten politik dobro veste, da boste v Sloveniji in Evropi lahko politično uspeli samo tako, da boste podpirali omenjeno odločitev evropskega parlamenta, četudi je neverodostojna in hujskaška. Resnicoljubnost bi vas politično pokopala. Tudi vam bom ponovil kot že drugim visokim cerkvenim predstavnikom RKC: težko je biti tudi vam zaresen kristjan, ne samo nam.

Tako kot smo Slovenci lahko ponosni, da smo se 27. 4. 1941 odločili, da se upremo Hitlerju, ko je Evropa klečala pred njim, tako moramo biti ponosni, da nismo do danes v DZ RS ratificirali evropskega dne spomina na žrtve treh totalitarizmov. Vsaj datum je napačen, če zavestno pozabimo na kolonialni totalitarizem in njegove žrtve, ki še danes umirajo v Libiji, Siriji itd.

Boris Nemec, Šempeter pri Gorici