Svet lahko delimo po neštetih kriterijih, a le malo je takih, ki ga dejansko razdelijo na pol oziroma na levo in desno. Stran vožnje po cesti in to, na kateri strani ima avtomobil volan, se po svetu razlikujeta. In katera stran je prava? Ne ena ne druga ne zagotavlja večje varnosti niti ne pomeni večjega dejavnika tveganja. Vse je namreč stvar tradicije in lokalnih navad.
»Po levi strani se danes načeloma vozijo tam, kjer so bili pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi, seveda pa to pravilo ni splošno. Odločitev je bila odvisna od posameznih držav. Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena v približno enakem deležu, danes pa prevladuje vožnja po desni, ki se je uveljavila v 163 državah nasproti 78 državam z vožnjo po levi strani,« pravi Matija Janežič, novinar in diplomant iz zgodovine avtomobilizma.
Pešci po desni, kočije po levi
Nekateri zgodovinarji sicer menijo, da so se pešci in konjeniki nekoč držali leve strani ceste, ker so bili desničarji. Če sta se srečala sovražnika, sta si zato prizadevala ostati vsak na svoji na levi, saj sta tako meč laže potegnila v pravi smeri. Leta 1300 je tudi papež Bonifacij VII. romarjem ukazal, naj se med potjo držijo leve strani ceste. Tudi vojske antičnih Rima, Grčije in Egipta so hodile po levi strani ceste. Nekakšna izjema je bila Francija, kjer so pešci hodili po desni, kočije pa so vozile po levi strani. Tako je bilo vse do francoske revolucije, ko so vsi začeli uporabljati desno stran, z Napoleonom in njegovim pohodom pa se je ta način premikanja po cesti začel širiti po Evropi.
»V Evropi je na smer vožnje najbolj vplivala pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočala vožnjo po desni, čeprav je promet takrat pretežno potekal po levi strani. Še leta 1915 so vožnjo po levi strani zapovedali v avstro-ogrski monarhiji. Do tedaj so v različnih deželah veljala različna pravila. Na Kranjskem in Štajerskem se je pred tem vozilo po levi, na Koroškem in Primorskem pa po desni strani. Na mejah med deželami so tako bili celo napisi, ki so opozarjali na spremembo. V Sloveniji smo začeli po desni strani voziti 1. januarja 1926, ko je po vsej državi obveljal cestni zakon Kraljevine SHS. Na Primorskem pod Italijo so seveda vozili po desni, tako kot v preostali Italiji,« nadaljuje Janežič.
V Evropi so zadnji, če odštejemo Islandijo, ki se je za podoben poseg odločila leto kasneje, spremembo leta 1967 opravili Švedi. Na Švedskem je bila leva stran vožnje doma od leta 1734, a ker so imeli proti koncu 60. let prejšnjega stoletja v neposredni soseščini samo države z desno stranjo vožnje in je bil v veliki meri takšen tudi njihov vozni park, so se odločili za spremembo. V štirih letih so izdelali vso dokumentacijo in potem tik pred zdajci križišča opremili s še enimi prometnimi znaki, semaforji, talnimi oznakami, pri čemer so semaforje in znake ovili v črne polivinilne vreče. 3. septembra 1967 ob petih zjutraj so začeli uveljavljati spremembo. Zanimivo, da so ta dan našteli vsega 157 manjših prometnih nesreč brez smrtnih žrtev, dve leti kasneje pa so zabeležili enako število nesreč na mesec kot pred spremembo. Vsega skupaj so zamenjali več kot 360.000 prometnih znakov, celotni projekt pa je stal 628 milijonov švedskih kron oziroma pet odstotkov takratnega proračuna.
Sprememba na Otoku bi bila predraga
Sama prilagoditev ni tako enostavna, a vse je dejansko le v voznikovi glavi. Iz lastnih izkušenj lahko povemo, da je preobrazba lahko hitra, v dobrem dnevu namreč ujamemo ritem druge strani vožnje, a le pod pogojem, da je voznik res povsem osredotočen na vožnjo. V trenutku, ko se malo sprosti in zapelje v manj prometne ulice, se prehitro znajde na nasprotnem voznem pasu, sploh če ni talnih oznak. Na Agenciji za varnost prometa sicer pravijo, da je vozniku res težko prestopiti iz rutine in pridobljenih navad. »Razlike so v pravilih na križišču, namesto na vozila z desne smo pozorni na vozila z leve, v krožno križišče zapeljemo v levo, prehitevamo po desni, na avtocesto zapeljemo na levo, menjalno ročico upravljamo z levo roko,« pravijo na AVP. Kajti »angleški« avtomobili se tehnično ne razlikujejo veliko od kontinentalnih, imajo seveda drugače nastavljene sprednje žaromete, voznik pri stopalkah nima pravega naslona za levo nogo, stikala za prižiganje luči na armaturni plošči so na drugi strani, vse drugo pa je enako kot pri naših avtomobilih. Še najtežje je z ročnim menjalnikom, ki pa ima enako shemo prestavljanja kot pri nas. Na AVP še pravijo, da v Sloveniji ne beležijo posebej prometnih nesreč vozil z volanom na desni strani, je bilo pa leta 2017 v prometnih nesrečah udeleženih 27 prebivalcev Velike Britanije, od tega je bilo 14 povzročiteljev.
Matija Janežič še dodaja, da so Britanci konec 60. let sicer razmišljali o spremembi voznega pasu, a so si premislili, ker naj bi bilo prenevarno in drago. »Danes bi bilo to še težje in dražje, saj je poleg spremembe smeri vožnje treba spremeniti tudi samo cestno infrastrukturo. A kljub temu, da vožnja po desni danes prevladuje, bi se lahko enako vprašali, ali je smiselno, da mi presedlamo na levo stran. Nekateri raziskovalci namreč ocenjujejo, da bi bila za starajočo se populacijo vožnja po levi strani celo boljša rešitev. Pri ljudeh je namreč desno oko bolj dominantno od levega in z njim bolje vidimo tudi v starosti, torej bi pri vožnji po levi z voznikovega sedeža lahko bolje opazovali okolico in bili bolj varni.«
