Pred štirimi leti je dvanajstletna Zoe večkrat tarnala zaradi bolečega grla. Kar naj bi bila angina, se je izkazalo za mialgični encefalomielitis, še vedno nepojasnjen sindrom kronične utrujenosti. Zaradi bolezni, ki vpliva na živčni in imunski sistem, je zamudila veliko pouka, a je s pomočjo spleta nekako izdelala razred. Za večjo težavo se je izkazalo pomanjkanje socialnih stikov. Zaradi odsotnosti so se sčasoma razrahljali prijateljski stiki in najstnica Zoe se je poleg bolezni soočala tudi z osamljenostjo.
Robot kot najstničine oči in ušesa
Zadnje tri mesece se Zoe počuti nekoliko bolje. Njeno zdravstveno stanje se sicer ni izboljšalo, je pa pričela z uporabo majhnega robota, ki v učilnici predstavlja njene oči in ušesa. Majhen robot AV1 je proizvod v Oslu stacioniranega zagonskega podjetja No Isolation. AV1 med poukom v živo prenaša sliko in zvok na tablico ali pametni telefon odsotne šolarke. Ta lahko prek robota govori in sodeluje pri pouku, lahko pa tudi usmerja robotov pogled. Kadar želi postaviti vprašanje, prične robotova glava utripati, s čimer pritegne pozornost profesorja. Če se utrudi ali zaradi bolezni ne more več sodelovati pri pouku, lahko robota enostavno izklopi. »Počutim se, kot da nisem čisto pozabljena,« je za BBC dejala najstnica.
Tovrstni roboti sicer doživljajo velik uspeh. Zaradi napredka v medicini je danes možno zdraviti bolezni, ki so pred časom veljale za neozdravljive. Tako je čedalje več ljudi, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo v šolo ali kam drugam, kjer bi lahko krepili socialne vezi. Zanje so lahko tovrstni roboti velika pridobitev, ki bistveno izboljša kakovost življenja.
